Linux je star 30 let

Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.

Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel ustaviti več nihče. Poizkusov pa ni manjkalo.

Danes je Linux velikan, ki ga ne podpirajo več le zanesenjaki, temveč praktično vse večje programske hiše - in še vedno je brezplačen. Jedro vsebuje že 31,5 milijona vrstic (tu so vključeni tudi vsi komentarji, skripte in dokumentacija), vsaka nova inačica pa jih doda še kakšen odstotek, saj ima okrog 14 tisoč dodatkov (commit). Nove verzije izhajajo na devet ali deset tednov, trenutno pa smo prilezli do verzije 5.14 (prihodnji teden). Zelo okostenelo številčenje x.y.z, ki je vztrajalo do konca verzij 2.6.39.x, so leta 2011 opustili in danes se Linux številči prosto in predvsem bolj pogumno. Enotno je Linuxovo jedro, pa še tega je moč prevesti in vanj dodati ali iz njega odstraniti, kar želimo, medtem ko sam operacijski sistem prihaja v več distribucijah.

Linux je skupinski projekt, saj je pri nastajanju verzije 5.13 sodelovalo 2000 raziskovalcev, med njimi dobrih 300 prvikrat. Po drugi strani je med njimi več pravih veteranov, projekt pa podpira še več kot 200 podjetij in organizacij. Te se ukvarjajo zlasti z aspekti, ki so pomembni zanje, in ti potem postanejo del Linuxa zaradi licence GPL (seveda obstaja tudi koda, ki je napisana spočetka in ni nujno pod to licenco). Linux je torej v dobri kondiciji in za zdaj kaže, da bo tako tudi ostalo. Vse najboljše!