Vse najboljše, Linux!

Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni računalniki so skorajda edino področje, kjer še ni dosegla pomembnega deleža.

Linux je do verzije 0.01 prilezel 17. septembra 1991 in tedaj ga je Torvalds postavil na FTP-strežnik, od koder ga je lahko prenesel kdorkoli. Z verzijo 0.12, ki je izšla leta 1992, je Linux prešel pod licenco GPL, kar je imelo daljnosežne posledice za dostopnost sistema in oblikovanje celotne odprtokodne skupnosti. Leta 1994 smo dobili Linux 1.0, danes pa je Linuxovo jedro že pri različici 4.7.2.

Fundacija Linux, ki skrbi za usmerjanje razvoja Linuxa, je ob 25-letnici izdala poročilo, v katerem lahko preberemo nekaj zanimivih dejstev. Odkar Linux natančno beleži ustvarjalce prek Gita, je k razvoju prispevalo že 13.500 razvijalcev in več kot 1300 podjetij. Finančno Linux najbolj podpirajo Intel, Red Hat, Linaro, Samsung, SUSE, IBM in drugi veliki igralci. Predsodek, da Linux v kleteh razvijajo bradati računalničarji v svojem prostem času, že dolgo ne drži več. Delež neplačanih ustvarjalcev je namreč padel na 7,7 odstotka, kar pomeni, da večino kode za Linux danes napišejo ljudje, ki so zaposleni na z Linuxom povezanih projektih v računalniških podjetjih. In tega je veliko, saj v Linuxovo jedro povprečno sprejemejo 7,8 spremembe na uro.

Torvalds se je na letošnjem LinuxConu spomnil zgodnjih dni Linuxa. Prva verzija jedra je imela 10.000 vrstic kode in je delovala le na računalnikih z eno vrsto diskov, ki jo je imel Torvalds. Razumljivo je pričakoval, da bo njegov operacijski sistem zanimiv le v teoretične namene. Ne bi se bil mogel bolj zmotiti. Danes Linux teče na 80 arhitekturah, jedro pa se je napihnilo na 22 milijonov vrstic kode. Tako velikega projekta seveda ne nadzoruje več sam, temveč skrbi za usmerjanje razvoja. Povedal pa je še, da je pred Gitom skorajda obupal, ko je projekt postajal prevelik, da bi ga bilo mogoče nadzorovati po domače. Tedaj mu je na pomoč priskočil Bitkeeper.

Danes je Linux eden najbolj trdoživih operacijskih sistemov v vseh pomeni besedeh. Poleg tega da velja za enega najstabilnejših sistemov, se je tudi zaradi licence GPL uspel izogniti fragmentaciji (čeprav imamo kopico distribucij, so načeloma združljive). Linux je danes igralec, ki ga ne more ignorirati več nihče, zato svoje izdelke zanj pripravljajo celo pisci iger.