NASA za razvoj lunarnega pristajalnika presenetljivo izbrala SpaceX

V petek je ameriška vesoljska agencija NASA, na presenečenje marsikoga, med tremi uvodoma določenimi kandidati za izgradnjo pristajalnika za vrnitev človeka na Mesec izbrala SpaceX, z lunarno izvedenko plovila Starship.

Daleč najbolj razvpit in širokopotezen vesoljski program, s katerim se trenutno ukvarja ameriška vesoljska agencija, je vnovično pošiljanje astronavtov na Luno. Pod predsednikom Trumpom so programu nadeli ime Artemis in ga močno pospešili, saj so si zadali cilj, da bi se človek po Mesečevi površini sprehajal že leta 2024. Zaradi množice zamud bo datum skoraj gotovo zdrsnil, toda Američani so kljub temu tudi pod novim predsednikom Bidnom ohranili odločenost, da se sredi desetletja vnovič odpravijo na naš naravni satelit. Raketa SLS naj bi v orbito ponesla štiri astronavte v plovilu Orion, ki se bo nato v lunini krožnici združilo bodisi s tamkajšnjo vesoljsko postajo bodisi neposredno z Mesečevim pristajalnikom (kar je glede na pospešeni urnik verjetneje), ki bo dva človeka odpeljal na površje. Pristajalni sistem - human landing system ali HLS - še ni izdelan; zanj so na lansko pomlad sprožili natečaj s tremi ekipami. V National Teamu so Blue Origin, Lockheed Martin, Northrop Grumman in Draper, ki je skrbel za navigacijo pri projektu Apollo. V drugem konzorciju so Dynetics, United Launch Alliance, Sierra Nevada Corporation in še kopica drugih. Na koncu je bil poleg tudi SpaceX. Vesoljsko podjetje Elona Muska vsekakor ni veljalo za favorita, saj je med naštetimi uvodoma pridobilo najmanjši kos razvojne pogače, s 135 milijoni dolarjev več kot štirikrat manjšega od National Teama.

Toda včeraj je NASA na vsesplošno presenečenje prav SpaceX izbrala za tistega, ki bo napravo dejansko razvil do konca. Če vržemo oko na spremljevalni dokument, v katerem so razlogi popisani natančneje, je videti, da je bila cena, poleg tehnične ravni, poglaviten dejavnik. SpaceXov predlog podviga naj bi bil "daleč najcenejši", kar je za Naso v teh časih zelo pomembno, saj v ameriškem kongresu nikakor ne uspe izposlovati toliko denarja, kolikor bi ga hiter urnik zahteval. Zato gre očitno tudi za jasno sporočilo agencije, da bo skušala projekt izpeljati ne glede na vse, tudi z zelo omejenimi sredstvi. Odzivi so zaenkrat še bolj zadržani; nekateri opazovalci so precej začudeni, da je do odločitve prišlo še pred imenovanjem novega šefa Nase, toda po drugi plati se s postopki zares mudi.

SpaceX namerava za podvig zapreči svoje razvpito plovilo Starship, ki zadnje tedne polni tudi naše novice predvsem z ognjenimi kroglami v teksaški pustinji. Toda za pristanek na Mesecu bi uporabili posebno izvedenko plovila, Starship HLS, ki ne potrebuje toplotnega ščita in krmilnih površin ter bo imela precej drugačen pogon, verjetno z motorji na mešanico plinastih metana in kisika. Namesto večjih tankov za gorivo bi v napravo namestili večji prostor za uporabni tovor, saj naj bi misija na površju Lune predvidoma trajala teden dni. Ob robu je iz Nase mogoče slišati tudi namige, da tokratnim poražencem nočejo povsem zapreti vrat do razvoja in nanje računajo v prihodnosti, saj naj bi želeli ustvariti tekmovalen ekosistem za oblikovanje rešitev v času, ko bodo na Mesecu že stalne(jše) postojanke in bo postalo tam okoli precej prometno.