Musk pokazal novo generacijo Neuralinkovega možganskega vsadka

V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal posodobljen model lanskega robota, ki je sedaj dejansko videti bližje zadevi iz bolnišnice kot pa stroju iz domače garaže. Toda fokus dogodka je bil vseeno bolj na samem formatu vsadka.

Medtem ko je lanska inačica implanta še silila izza ušesa, je nova povsem skrita v telesu. Za večji kovanec velika, osem milimetrov debela naprava, namreč nadomesti košček lobanje in je tako v celoti pospravljena pod kožo. Zato se napaja brezžično, z okolico pa komunicira skozi protokol Bluetooth LE. Elektrode so očitno podobne kot lani - pet mikronov debele žičke, ki jih je skupno 1024. Iznajdbo so tokrat dejansko predstavili v praksi, na prašičih. Pri enem je elektroda zajemala signal iz živčnega centra za rilec. Bolj navdušujoča je bila analiza zajema podatkov motoričnega korteksa, saj je z visoko natančnostjo posnela gibanje okončin. Pokazali so tudi pujsa z več vsajenimi implanti in takšnega z odstranjenim, saj Musk ni pozabil poudariti, da pacientov s procedurami ne smejo pohabiti in da je varna odstranitev naprav ključna za uspeh koncepta.

Kratkoročni cilj so uporabne naprave za pomoč paraliziranim osebam in tistim z okvarami čutil ali nevrodegenerativnimi boleznimi. Musk je lani optimistično napovedal poskuse na ljudeh že za letošnje leto in teoretično jim to lahko še vedno uspe, toda realneje bo do tega verjetno prišlo naslednje leto. V spodbudo jim je gotovo to, da jih je pred dvema mesecema ameriška Agencija za prehrano in zdravila (FDA) sprejela v Breakthrough Devices Program, to je režim za pospešen razvoj medicinskih pripomočkov, kjer državni regulator pobližje spremlja napredek. V končni fazi naj bi si v Neuralinku prizadevali, da bi tovrstni operativni posegi trajali le nekaj ur in brez splošne anastezije ter ne bi bili dražji od današnjih hitrejših posegov, kot so na primer laserske korekcije vida, se pravi v okolici dobrega tisočaka evrov. V delu prezentacije, kjer je Musk sprejemal vprašanja, pa so napovedi zajadrale pošteno v znanstveno fantastiko; možakar je na primer zatrdil, da bo z vsadki nekoč mogoče prebrati in shraniti spomine, zopet pa je opomnil na svojo tezo, da je takšno spajanje človeka s strojem edina pot mimo nevarnosti, da nas vse nadvlada umetna inteligenca.

Fantazije na stran; za dejanski prihod naprav na trg morajo inženirji v Neuralinku še vedno zanesljivo rešiti najtežja izziva vsajanja elektrod v človeške možgane: njihovo obrabo in nagnjenost k temu, da sčasoma, ker naši možgani znotraj lobanje pač niso na miru, tkivo poškodujejo. Tu znajo neinvazivne metode z branjem valov pomeniti most do invazivnih tehnologij prihodnosti. Omeniti je tudi treba, da Neuralink pesti resna kriza z odhajanjem kritičnega kadra, saj medicinski strokovnjaki zvečine ne delijo Muskovega navdušenja nad sledenjem temeljni razvojni doktrini Silicijeve doline, namreč "move fast and break things", se pravi zelo hitrim potiskanjem novosti za vsako ceno. Medtem ko mu je v SpaceXu s tem konceptom dejansko uspelo napraviti revolucijo, pa se področje medicinskih raziskav premika precej počasneje in previdneje - z zelo dobrimi razlogi. Pri STATu so se tako dokopali do izjav štirih nekdanjih uslužbencev Neuralinka, ki so povedali (plačljiv vir, alternativa), da so bili prisiljeni v upoštevanje nekajtedenskih rokov za raziskave, ki sicer običajno trajajo dolge mesece ali leta. Zato naj bi bila trenutno v podjetju nastanjena le še peščica tistih, ki so bili prisotni ob ustanovitvi in ni presenetljivo, da je tudi včerajšnjo predstavitev Musk pretežno izrabljal za nabor novega kadra.