Avstralija dobiva kodeks za boj proti spletnim dezinformacijam

Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna značilnost predpisa ta, da je osredotočen na sam cilj, podpisniki pa imajo možnost sami izbrati sredstvo, kako ga doseči. Zato utegne kodeks nekoliko spremeniti spletno izkušnjo tam spodaj, saj bo uporabnik po novem deležen precej več pop-up opozoril glede lažnih novic, izboljšani pa so tudi sistemi za prijavo konkretnih primerov dezinformacij. Drugi prijemi, ki jih predpis navaja primeroma so še vidno označevanje lažnih podatkov, nižje rangiranje takih vsebin, onemogočanje pridobivanja sredstev prek oglasov, dajanje prednosti zanesljivim virom informacij, suspenz in ukinjanje računov upornih uporabnikov ter končno seveda tudi odstranjevanje spornih vsebin. Podjetja, ki so k kodeksu pristopila, bodo morala enkrat letno o svojih dejavnostih izdati tudi poročilo.

Prvi odzivi kažejo, da je ACMA z izdelkom zadovoljna, nekoliko bolj so, zlasti glede potencialne uspešnosti take samoregulacije, skeptični drugi poznavalci področja. Reset Australia, organizacija, ki se bavi z obrambo demokratičnih vrednot na spletu, je kodeks označila za nesmiseln in sramoten. Po njihovem mnenju industriji nikoli ne bi smeli dopustiti, da si pravila piše sama. Namesto tega bi bilo treba vzpostaviti pravega regulatorja, s pooblastili za izrekanje glob in drugih oblik kazni.

Taka je namreč tudi evropska izkušnja. EU je leta 2018 poskusila s tako, prostovoljno obliko boja proti dezinformacijam, a se je potem izkazalo, da prav zaradi prostovoljne narave samega sporazuma podjetij, ki so ga kršila, ni bilo mogoče poklicati na odgovornost. Prav zato zdaj nastaja ustrezna zakonodaja s tega področja, znana kot Digital services act, ki naj bi konkretneje opredelila, kakšno odgovornost imajo podjetja do vsebin, ki jih niso sama ustvarila, a jih širijo in z njimi služijo denar.