Twitter se bori proti dezinformacijam, stališče EU in ZDA docela različno

Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency Act, zaradi katerega družbena omrežja niso odgovorna za vsebino objav, dokler teh ne moderirajo pred vidnostjo. Trump želi, da FCC in FTC preverita upoštevanje tega člena. Na koncu bo o tem ukazu bržčas odločalo sodišče, saj pravniki večinoma menijo, da Trump ne more dajati takšnih navodil, člena pa tudi ne more spremeniti mimo Kongresa.

Kakorkoli, v vojni zoper lažne novice in zlorabe družbenih omrežij je Evropska unija zavzela diametralno drugačno stališče od ameriške administracije. K temu jih je vzpodbudila predvsem pandemija koronavirusa, ki je postala pravo gojišče raznovrstnih dezinformacij. Evropska komisija od družbenih omrežij pričakuje, da bodo mesečno poročala, kako se borijo proti širjenju dezinformacij (akcijski načrt za boj proti dezinformacijam sega že v letu 2018).

Za zdaj EU tega ne zahteva prisilno, temveč želi to le od podpisnikov kodeksa iz leta 2018, a bodo še pred koncem leta pripravili tudi zakonsko podlago za obvezno poročanje - Digital Services Act (DSA). Komisija je pozvala tudi Rusijo in Kitajsko k boju proti lažnim novicam. Ena izmed težav so mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi z namenom povečanja časa, ki ga uporabniki preživijo na platformah. Kdor začne gledati dezinformacije ene vrste, mu YouTube hitro streže zgolj še tovrstne posnetke.

V komentarju na Twitterjevo cenzuro Trumpovih čivkov pa je evropska komisarka in podpredsednica Komisije Vera Jourova dejala, da od platform pričakujejo več odgovornosti, zato Twitterjevo odločitev za uvedbo transparentne in konsistentne politike moderiranja podpirajo.