Arabska sonda Hope kroži okoli Marsa

Marsovski sondi Upanje, Združenih arabskih emiratov, je uspelo avtomatizirano utirjanje v krožnico Rdečega planeta, kjer bo čez nekaj tednov pričela z znanstvenimi meritvami. Zelo kmalu ji sledita kitajsko in ameriško plovilo.

Ko so Združeni arabski emirati lanskega julija proti Marsu poslali prvo arabsko medplanetarno plovilo Hope, so se odzivi delili na vznesene in tudi bolj zadržane. Bližnjevzhodna država je svoj vesoljski program na noge postavila tako rekoč "na horuk", v samo šestih letih, z izdatno pomočjo tujih univerz in finančnim zaledjem naftnega denarja; tudi izstrelitev je navsezadnje potekala na japonski raketi. Previdnejši opazovalci so zato opozarjali, da je to šele prva faza projekta, pri katerem gre lahko še marsikaj narobe, saj je bila doslej uspešna manj kot polovica (omejen vir) marsovskih odprav. Utirjanje v krožnico okoli Rdečega planeta ni mačji kašelj, saj mora biti postopek v celoti avtomatiziran, ker signal do nadzornih centrov potrebuje nekaj časa - v konkretnem primeru sonde Hope je bilo to 11 minut.

Zdaj vemo, da je ZAE uspel tudi ta del odprave. V torek, približno ob pol petih popoldne po našem času, je sonda sprožila 27-minutno zaviranje s šestimi potisniki Delta-V, kar je plovilo upočasnilo s hitrosti 121.000 km/h na 18.000 km/h in omogočilo, da ga je ujela marsovska težnost. Potrditev je zaradi zamika prišla šele slabe četrt ure po peti, v odzivu na uspeh pa smo lahko videli tudi svetlobni šov na pročelju nebotičnika Burj Khalifa. Krožnico bodo sicer še več tednov prilagajali, preden bo primerna za začetek opazovalnih dejavnosti. Sonda Hope ima nalogo zaznavati uhajanje Marsove atmosfere v vesolje in druge karakteristike tamkajšnjega redkega ozračja ter podnebja. Z uspešnim utirjenjem so ZAE sicer peta entiteta, ki ji je to uspelo; za Američani, Rusi, agencijo ESA in Indijci.

To je šele začetek letošnjega nadvse živahnega marsovskega dogajanja. Že v sredo do tja prispe kitajska odprava Tianwen-1, ki bo na planet predvidoma maja spustila vozilce. 18. februarja sledi še tretji akter, Američani z misijo Mars 2020, ki s seboj nosi najnaprednejšega roverja doslej, Perseverance.