Britanska raziskava: Prekomerna uporaba družbenih omrežij škoduje duševnemu zdravju mladih

Raziskava o duševnem in čustvenem zdravju mladostnikov, ki sta jo v Veliki Britaniji izvedla pedagoški inštitut in The Prince's Trust, je med drugim pokazala, da razširjena uporaba družbenih omrežij na internetu negativno vpliva na duševno zdravje. V kvantitativnem delu raziskave so proučevali 5000 mladostnikov, ki so stari okrog 20 let in živijo v Angliji. Gre za podatke udeležencev velike kohortne študije (Millennium Cohort Study), ki že več let spremlja 19.000 mladih iz celega Združenega kraljestva, ki so bili rojeni v letih 2000-2002. Poleg tega so v fokusnih skupinah sodelovali še z otroki, starimi med 14 in 16 leti.

V raziskavi so osredotočili na analizo, kako se duševno in čustveno zdravje otrok spreminja, ko odraščajo, in kako na to vplivajo osebni, družinski, šolski in drugi okoljski dejavniki. Znano je, da se pogostnost duševnih bolezni z odraščanjem povečuje, še zlasti pri dekletih. A v odraslosti se pri ženskah ta delež stabilizira, pri moških pa se še najprej povečuje. Med slabim duševnim zdravjem v adolescenci in težavami v odraslem življenju je visoka korelacija, slednje pa vpliva na odnose, vključenost v družbo in storilnost. Od začetka epidemije se je razširjenost duševnih motenj pri mladih znatno povečala s slabih 10 odstotkov na dobrih 15 odstotkov.

Opazili so tri metrike: osebno dobro počutje, samozavest in psihološke stiske. Ugotovili so, da je pomemben faktor dohodek v družini, ki je koreliran z vsemi tremi metrikami. Še pomembnejši faktorji pa so zdravje, fizična aktivnost ter uporaba družbenih omrežij. Fizična aktivnost ima pomembnejši pozitiven vpliv na duševno zdravje fantov, medtem ko je obsežna uporaba družbenih omrežij škodljiva, še posebej pri dekletih med 14. in 17. letom starosti in pri mlajših fantih (14 let), tudi ko kontroliramo za vse ostale spremenljivke. Družbena omrežja lahko imajo tudi pozitivne vplive, ki pa so jih prepoznali in izkoriščali zlasti fantje, medtem ko so se dekleta osredotočala na negativne aspekte.

Drugi pomembni negativni faktorji, ki so jih izpostavili, so še prekomerna telesna teža, ustrahovanje in pogosti prepiri v družini. Otroci, ki so pri nivojskem pouku v najnižji skupini, imajo slabšo samopodobo. Z duševnim zdravjem negativno korelirajo še zdravje matere ali depresija in vplivi okolja, zlasti pomanjkanje občutka varnosti v lastni soseski.

Podrobnejši pregled posledic uporabe družbenih omrežij pokaže, da vplivajo zlasti na slabše počutje in psihološke stiske, manj pa na samozavest. Zanimivo je, da je zelo redka uporaba prav tako korelirana s slabšim počutjem, kar kaže, da je uporaba družbenih omrežij lahko delni nadomestek interakciji v živo.