Še ena poškodba na radioteleskopu Arecibo, ki se lahko zruši

Avgusta smo poročali, da je slavni radioteleskop Arecibo močno poškodovan zaradi jeklenice, ki se je izpela iz ležišča. Ko se je 10. avgusta snela, je padla na krožnik, kjer je povzročila 30 metrov veliko luknjo. Še preden so poškodbe uspeli popraviti, se je 6. novembra letos strgala še glavna jeklenica (ta se je dejansko pretrgala). Tudi ta je zgrmela na krožnik, ga dodatno poškodovala in destabilizirala celotno strukturo. Inženirji sedaj ugotavljajo, kako zagotoviti statično varnost objekta, do katerega je zaradi varnosti dostop sedaj prepovedan.

Razlogi za popustitev glavne jeklenice še niso znani. Strokovnjaki predvidevajo, da je popustila zaradi preobremenitve, saj je od avgusta nosila več teže kot dotlej. Direktor Francisco Cordova je dejal, da ob incidentu nihče ni bil poškodovan. Popravila, ki so že potekala, so začasno prekinili, da ugotovijo, kako zagotoviti varnost ekipe. Sedaj je namreč zelo povečana nevarnost, da popusti še katera izmed preostalih treh glavnih jeklenic na stolpu, kar bi lahko privedlo do zrušitve celotnega radioteleskopa. Nekdanji direktor Michael Nolan ocenjuje, da je 50 odstotkov možnosti, da radioteleskop pravočasno rešijo.

Problem ni sam krožnik, v katerem zaradi padajočih jeklenic nastajajo luknje, pač pa 900 ton težka platforma, ki je obešena 160 metrov nad krožnikom. Z vsakega izmed treh stolpov so napete štiri jeklenice - s stolpa številka štiri (poimenovani so po urah na uri) so le še tri glavne. V idealnem scenariju sta dve dovolj, da obdržita platformo, a jeklenice so stare 60 let. V 90. letih so dodali še po dve dodatni jeklenici (ena izmed teh je prva popustila avgusta). Problem je, da je radioteleskop v Portoriku, kjer je podnebje vlažno, v ozračju pa še polno soli. Megla in sol v zraku sta za rjavenje idealna kombinacija, saj niti v morju ne gre tako hitro (tam je omejujoč dejavnik zrak oziroma kisik - za rjavenje potrebujemo vlago in kisik).

Če bi prišlo do najhujšega in bi se radioteleskop zrušil, bi izgubili enega najbolj znanih in zgodovinsko najpomembnejših radioteleskopov na svetu. V Arecibu so leta 1974 zaznali pulzarje, ki tudi oddajajo merljive gravitacijske valove, izmerili so hitro vrtenja Merkurja in predvsem zasloveli z iskanjem radijskih signalov morebitnih Nezemljanov. In do leta 2016 je bil Arecibo s 307-metrskim krožnikom največji radioteleskop na svetu.