Freedom House: Koronakriza krči svobodo na internetu

Neprofitna organizacija Freedom House, ki vsako leto izda tudi poročilo o svobodi na internetu Freedom on the Net, ugotavlja, da je koronakriza pospešila fragmentacijo interneta, uvajanje preprek in krčenje svobode. V letošnjem poročilu so zapisali, da gre za dramatičen padec svobode na internetu, sicer pa je to že 10. leto, ko se svoboda na internetu zmanjšuje. Situacija je sicer v različnih državah precej različna.

Soavtor poročila Adrian Shahbaz dodaja, da bomo v retrospektivi na koronakrizo gledali kakor podobno prelomnico kot 11. september 2001, ki so jo oblasti izkoristile za uvedbo novih sredstev nadzora državljanov. V svojem poročilu so se osredotočili na tri področja: nadzor, cenzuro in fragmentacijo (razpad globalnega interneta na slabo povezane nacionalne koščke).

Na področju nadzora so posebej kritični do razširjenosti aplikacij za boj proti koronavirusu, ki so marsikod po svetu zlorabljene za nadzor. V Indiji je na primer na voljo aplikacija, ki na vladne strežnike pošilja podatke Bluetooth in GPS uporabnikov, druga indijska aplikacija pa brez varovalk zbira podatke o simptomih in jih odlaga na nezaščitene strežnike. V Moskvi na primer oblasti zahtevajo, da ljudje v karanteni s posnetki (selfie) dokazujejo, da se je je držijo. Nemške aplikacije Corona-Warn-App, na kateri je zgrajena tudi slovenska, v poročilu ne omenjajo. Kot pozitiven primer pa so izpostavili estonsko aplikacijo Hoia, ki deluje podobno kot nemška in slovenska. Aplikacije niso edini niti glavni način nadzora, saj marsikod pri nadzoru sodelujejo kar mobilni operaterji - tudi v Južni Koreji.

Tudi na področju cenzure je situacija črna. Izmed 65 preiskovanih držav jih je 28 blokirali ali cenzuriralo spletne vsebine, ki se nanašajo na covid-19. Še posebej intenzivno se to dogaja na Kitajskem, kjer so oblasti definirale 2000 ključnih besed na črnem seznamu. Prav tako so dobili na Kitajskem tudi mediji navodila, kako smejo o koronavirusu poročati. V 45 državah so posameznike priprli ali obtožili, ker so na internetu širili nepotrjene ali lažne informacije o virusu.

Na koncu pridemo do dejstva, da se internet nezadržno fragmentira. Kitajska je tu najdlje, saj njen veliki požarni zid že leta na Kitajskem deli internet na mednarodni del in nacionalni del, ki sta šibko povezana. Podobne zamisli udejanjajo tudi Rusija in Iran, kritični pa so bili tudi EU in njene omejitve iznosa podatkov v ZDA.

Slovenije niso ocenili. Vse ocenjene evropske države (Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija, Madžarska, Estonija, Islandija) veljajo za države s svobodnim internetom. Med njimi sta najbolje uvrščeni Islandija in Estonija (tudi globalni zmagovalki), najslabše pa Madžarska. Na drugih celinah je veliko huje. Najnižjo oceno sta dosegla Iran in Kitajska.