Nvidia kupuje Arm

Nvidia in SoftBank sta sklenila dogovor, po katerem bodo Američani od Japoncev prevzel Arm Holdings. Višina posla celokupno znaša 40 milijard ameriških dolarjev, kar je največji prevzem v tej branži doslej in bo - če se bodo strinjali tudi regulatorji - pod eno streho združil največje snovalce grafičnih procesorjev z najpomembnejšimi načrtovalci varčnih sistemskih čipov, ki se nahajajo v veliki večini mobilnih naprav.

Ko je pred štirimi leti japonski investicijski konglomerat SoftBank prevzel najpomembnejše svetovno podjetje za načrtovanje sistemskih čipov, britanski Arm Holdings, se je prenekateri analitik popraskal po glavi. To je bil prvi SoftBankov nakup na področju industrije polprevodnikov in čeprav Japoncem informacijska tehnologija gotovo ni tuja - njihov Vision Fund je največji svetovni investicijski sklad za visoko tehnologijo - pa ni bilo videti, da so natančno vedeli, kaj naj z Britanci v resnici počno. Po štirih letih truda, da bi okoli tega nakupa zgradili strategijo za prodor na področju interneta stvari, so očitno obupali, kajti pred dvema mesecema so se pojavile govorice, da je Arm zopet na prodaj in da je najbolj zagnan snubec Nvidia.

Zdaj je sklep dokončen: Nvidia bo od SoftBanka odkupila Arm za skupno 40 milijard ameriških dolarjev, kar je največji prevzem v tej industriji doslej. Vsota vključuje 12 milijard dolarjev v denarju; 21,5 milijard dolarjev v delnicah, s čimer bo SoftBank postal lastnik okoli 10% Nvidie; pa poldrugo milijardo vreden paket delnic posebej za Armove zaposlene in še pet dodatnih milijard ob izpolnjenih podjetniških ciljih. Glede na to, da je SoftBank Britance leta 2016 kupil za 32 milijard dolarjev, je cena podjetju resda malo narasla in so torej z njim ravnali razmeroma solidno; toda rezultat naravnost zbledi ob primerjavi z Nvidio, ki je bila pred štirimi leti vredna le kanec več od Arma, danes pa kotira pri tržni vrednosti 300 milijard dolarjev!

Kakor je v posebnem nagovoru dejal Nvidijin Jensen Huang, se tako za zaposlene v Armu kot njihove stranke kratkoročno ne bo nič spremenilo. Kot je moral že SoftBank pred njimi, so tudi Američani Britancem obljubili, da bo sedež ostal v Cambridgu in da ne bo odpuščanj; še več - tam naj bi zrasel raziskovalni center za strojno učenje svetovnega kalibra. Vprašanje pa je, koliko bo tovrstno dvorjenje višjim inštancam zadovoljilo regulatorje trga, ki bodo gotovo imeli kar nekaj pomislekov. Arm namreč licence za svoje čipe prodaja Nvidijinim neposrednim tekmecem, obenem pa se bo zelo verjetno razhudila tudi Kitajska, kjer ima Arm pomembno podružnico, ki je v današnji dobi trgovinskega velespora z ZDA ne bodo kar tako prepustili Američanom.

Če bi posel vendarle uspel, pa bi z njim dobili izjemno močnega igralca v industriji polprevodnikov, ki bi bil zares idealno prilagojen na prihodnost, definirano s strojno inteligenco ter internetom stvari. Nvidia je vodilni snovalec grafičnih kartic in procesorjev na tej osnovi za pospeševanje strojnega učenja ter analiziranja velikih količin podatkov, Arm pa upravlja s procesorsko arhitekturo ARM, ki jo najdemo v veliki večini telefonov in sorodnih mobilnih naprav. Armov samosvoj poslovni pristop licenciranja čipovnih dizajnov se ne bo spremenil; Jensen Huang ob tem pravi, da bi bila še največja sprememba za Britance močnejši potisk v razvoj strežniških tehnologij. Zaradi tega se je težko znebiti občutka, da v Nvidiji načrtujejo zelo dolgoročno in se nameravajo v dogledni prihodnosti morda vendarle spustiti v odprt boj z arhitekturo x86.