Ameriški gospodarski spopad s Kitajsko se zaostruje, vanj zvlekli še WeChat

Konec tedna se je Huaweiju in TikToku na seznamu kitajskih črnih račkov za ameriško administracijo pridružil še WeChat, saj je Trump podpisal dva izvršna ukaza, s katerima naj bi sredi prihodnjega meseca prišlo do blokade transakcij obeh priljubljenih aplikacij.

Medtem ko je žuganje Združenih držav Kitajski skozi pritiske na Huawei še vedno v mrtvem teku, pa si je Trumpova administracija prejšnji mesec izbrala novo tarčo: video aplikacijo TikTok, ki je noro priljubljena predvsem med mladimi, po vsem svetu, in je trenutno v lasti kitajske firme ByteDance. Trump je zagrozil, da bodo TikTok v ZDA blokirali, če do 15. septembra ne preide v ameriške roke, pri čemer se kot najočitnejši kupec omenja Microsoft. Gre seveda za precej vehementno in nenavadno zahtevo, ki povsem neskrito smrdi po protekcionizmu stare šole; še posebej bizarno noto pa je pridobila, ko je Trump poleg navrgel, da bi moralo finančno ministrstvo ob tem pobrati še provizijo. Toda še pred kakršnimkoli razpletom v tej smeri je Trump pretekli četrtek napravil nov korak: podpisal je dva izvršna ukaza (executive order), ki pa sta si v bistvu zelo podobna, le da zadevata vsak svojo aplikacijo - prvi TikTok, drugi pa WeChat.

Ukaza ponovita že znane ameriške očitke, da naj bi bile kitajske aplikacije vohunska orodja v rokah kitajske Komunistične partije, zato jih je treba bistveno omejiti. Za razliko od prej omenjata tudi konkreten mehanizem v tej smeri: blokado denarnih transakcij, do katere naj bi prišlo v roku 45 dni, torej okoli 20. septembra. Toda obenem ukrepa ne elaborirata, zato ni povsem jasno, za katere vrste transakcij gre in ali so omejene zgolj na aplikaciji ali pa se nemara dotikata njunih lastnikov na splošno. Posebej v primeru Tencenta, ki si lasti WeChat, bi namreč takšno razumevanje lahko imelo daljnosežne posledice za vrsto ameriških podjetij, v katerih ima kitajski velikan svoj vložek, denimo v Riot Games in Epic Games, pa nemara celo Snapu in Tesli.

Da gre zgolj za začetek nove agresivne ameriške iniciative, pa kaže dejstvo, da sta omenjena izvršna ukaza del širšega programa Čisto omrežje (Clean Network), ki ga je tamkajšnje Zunanje ministrstvo objavilo v sredo. Po domače povedano: ameriški internet hočejo očistiti kitajskega vpliva, v kakršnemkoli oziru. Treba je poudariti, da je WeChat v smislu ekonomije in geopolitike pomembnejša tarča kot TikTok. Gre za aplikacijo, ki na Kitajskem združuje vrsto funkcij, od komuniciranja do kupovanja, plačevanja in naročanja storitev. V ZDA jo najbolj množično uporabljajo predvsem kitajski turisti in izseljenci, zato se Tencent v zadnjem času trudi, da bi funkcije razširil še na Zahod. Medtem ko bi ban TikToka potisnil v depresijo predvsem mladino, pa je WeChat resen biznis.

Pri TikToku so se vnovič odzvali, da so nad obtožbami šokirani in da vestno sodelujejo z ameriškimi organi. Strokovna javnost pa se predvsem sprašuje, ali imajo ameriške grožnje sploh zobe in kakršnokoli resno pravno podlago. Trump se sklicuje na odlok International Emergency Economic Powers Act (IEEPA), ki mu teoretično omogoča krizno regulacijo mednarodne trgovine v primeru izredne nevarnosti. Seveda pa so končni sklepi o tem, ali opisani ukrepi zares zadovoljujejo takšne pravne kriterije, druga zgodba. V bistvu so tako nejasni, da se jih bodo brez dvoma lotili na mnogih inštancah, zato izid ultimatov sredi septembra niti slučajno še ni odločen. Strokovnjake in gospodarstvenike obenem skrbi, da je takšen ekonomski spopad kontraproduktiven in bo kvečjemu omejil doseg ameriških IT podetij po svetu. Da ne omenjamo, da spričo razvejanega trgovanja z našimi osebnimi podatki niti ameriško lastništvo še ne zagotavlja, da ti ne bi prišli v kitajske roke.