Začeli montažo delov fuzijskega reaktorja ITER

Eksperimentalni fuzijski reaktor ITER, ki počasi raste na gradbišču v južni Franciji, je pričel dobivati prve dele dejanske reaktorske posode. S tem se je začela nova, najzahtevnejša faza montaže, ki naj bi se čez pet let zaključila s prižigom naprave.

ITER, kar je kratica za International Thermonuclear Experimental Reactor, je brez dvoma eden največjih znanstveno-tehnoloških projektov v človeški zgodovini. Zamisel o preizkusnem fuzijskem reaktorju tipa tokamak za raziskovanje uporabe fuzije za pridobivanje električne energije so oblikovali že sredi osemdesetih let, projekt njegove izgradnje pa združuje 35 držav, oziroma sedem svetovnih političnih entitet: Evropsko unijo, Združene države, Rusijo, Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in Indijo. Pri razvoju komponent sodeluje tudi Slovenija, s strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Strojne fakultete v Ljubljani ter podjetja Cosylab. Prvo lopato so v kraju Saint-Paul-les-Durance blizu Marseilla v zemljo zasadili pred okroglimi desetimi leti, sedaj pa je podvig prešel v naslednjo fazo.

V zadnjih dneh maja so v nastalo betonsko konstrukcijo naposled pričeli montirati prvi mehanski del reaktorske posode, podstavek kriostata - podloge, ki bo sredico reaktorja toplotno izolirala od zunanjosti. Ta faza sestavljanja dejanskega reaktorja naj bi se leta 2025 zaključila s "prvo lučjo", torej z nastankom prve plazme. Nato naj bi napravo ob stalnem dograjevanju še nadaljnjih deset let postopno poganjali pri vse večji moči, kar naj bi - če bo šlo vse po sreči - do leta 2035 naposled dalo odgovor, ali lahko na ta način proizvajamo več energije, kot pa je vlagamo v poganjanje tokamaka. Celoten projekt utegne potemtakem trajati kar petdeset let (!), toda v zameno bi - ob uspehu - dobili povsem nov, izjemen vir električne energije, ki bi bil čistejši in zmogljivejši od česarkoli, kar je danes na voljo, s tem pa bi bil pomemben dejavnik pri soočanju s podnebnimi spremembami.

Dogodek so v torek obeležili s proslavo, kjer so sodelovali vidni politiki, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron - pa čeprav mnogi zaradi pandemije koronavirusa le po telepovezavi. Doslej je ITER požlampal že okoli petnajst milijard evrov in se soočal z ogromnimi časovnimi zamudami, kar je povzročilo že veliko hude krvi, predvsem pri Združenih državah. Pred petimi leti je trenutni direktor Bernard Bigot kot odgovor na zastoje uvedel pristop s tršo roko in prehod v naslednjo fazo je zato zanj velika zmaga, ob kateri so si mnogi sodelujoči iskreno oddahnili. Toda hkrati bo dogajanje iz leta v leto zahtevnejše, saj bo treba poskrbeti, da se bodo na vseh koncih sveta napravljene komponente, kot so ogromni magneti, dobro razumele med seboj. Hkrati gre opozoriti, da ITER ni edini projekt te sorte in celotno področje raziskovanja atomske fuzije prehaja v višje obrate.