Fuzijski reaktor ITER bo še zamudil

Iz Francije so ta teden sporočili, da bo prihajajoči fuzijski reaktor ITER v celoti nared šele po letu 2034, s polno zmogljivostjo pa bo po optimističnem scenariju deloval po letu 2039. V primerjavi z dosedanjimi načrti se torej časovnica zamika za štiri leta, kar je posledica več vzrokov. Med njimi so tako administrativni kot pravni, denimo dodatne zahteve francoskega regulatorja za jedrsko varnost. Še vedno pa se vlečejo težave iz pandemičnega obdobja, saj je proizvodnja posameznih sestavnih delov pri nekaterih proizvajalcih močno zastala, v nekaj primerih pa je treba najti alternativne ponudnike. Zgodile so se tudi nekatere inženirske spremembe v projektu, ki terjajo nove materiale in sestavne dele.

ITER se sicer z zamudami sooča praktično vse od začetka projekta. Po doslej aktualnem načrtu bi morali že prihodnje leto začeti testirati vodikovo plazmo nizkih energij, a je zaradi zamud in zamikov to povsem nemogoče. Da se to ne bo zgodilo, je bilo jasno vsaj od oktobra 2020. To se bo zgodilo šele leta 2034, nato pa bodo počasi povečevali energijo in kompleksnost eksperimentov. Leta 2036 naj bi dosegli največjo magnetno energijo. Mešanice devterija in tritija bodo torej pognali šele leta 2039, če odslej ne bo več nobenih zamud, kar tudi ni možno zatrdno reči. Ker so se odločili zamenjati material za notranje zidove, tako da bo namesto berilija to sedaj volfram, se je verjetno za nadaljnje zamude povečala. Dodatne zamude pa prinašajo tveganje, da se kakšna država iz projekta umakne ali pa da komercialni akterji delujoče plazemske reaktorje postavijo že prej.

V ITER-ju sicer načrtujejo 10-krat večji tokamak od trenutnih. Magnet v ITER-ju bo tehtal 6000 ton, ustvarjal bo 12 T magnetnega polja in shranil 41 GJ energije, kar so vse rekordni parametri v primerjavi z danes delujočimi tokamaki. ITER želi doseči izkoristek več kot 10, torej 500 MW termične energije za 50 MW vložene energije, v 400-sekudnih pulzih. Kontinuirno delovanje pa naj bi teklo z izkoristkom 5.