Vremenske razmere vnovič ustavile izstrelitev prvih slovenskih satelitov

Po treh prestavitvah izstrelitve rakete Vega, ki nosi prva dva slovenska satelita - NEMO-HD in Trisat - so višinski vetrovi polet v noči na ponedeljek preprečili še v četrto. Naslednji poskus bo verjetno šele čez več tednov, saj bi teoretično morala raketa in njen tovor zdaj nazaj v halo na pregled in vzdrževanje; toda končne odločitve glede tega še niso sprejeli.

Slovenija se doslej ni mogla šteti v tisti krog držav, ki imajo v vesolju lasten satelit. Namen je, da to spremenita prva satelita na temelju domačega znanja, NEMO-HD in Trisat, ki pa jima kar ne uspe poleteti v orbito. Za nosilno raketo je bila izbrana Arianina Vega, ki pa je prav lanskega julija doživela prvo katastrofalno napako v svoji zgodovini, ko se je njena petnajsta misija dve minuti po izstrelitvi končala z eksplozijo, kar je pobilo tudi upe na lansko izstrelitev naših naprav. Skoraj leto dni je italijanski izdelovalec raketnih motorjev Avio potreboval, da je popravil slabosti na motorju Zefiro-23 in nov poskus je bil predviden za letošnji junij. Toda tokrat jo je zagodlo vreme; natančneje, višinski vetrovi na okoli 30 kilometrih. Dogodek so morali prestaviti štirikrat, nazadnje danes ponoči.

Problem je, da se je s tem najverjetneje okno za izstrelitev za nekaj časa zopet zaprlo, saj morajo raketa in sateliti po treh tednih čakanja na izstrelišču sedaj na pregled in polnjenje baterij. Kakor je za RTV Slovenija razložil Tomaž Rodič iz centra Vesolje-SI, to lahko traja vsaj nekaj tednov, nemara celo dlje. Toda zjutraj iz Ese še niso sporočili, ali bodo raketo dejansko odpeljali z izstrelišča ali pa bodo morda v kratkem skušali izvesti še en poskus. Misija je sicer prva, pri kateri nameravajo na evropski raketi v vesolje izstreliti kar 53 satelitov naenkrat, in sicer na raztrosnem plovilu SMSS (Small Spacecraft Mission Service). Med sateliti na njem so tudi takšni občutljive sorte, ki bodo morali kmalu na pregled in polnjenje baterij.

Naša satelita sta prvenstveno opazovalne sorte, najvažnejši pa je seveda njun pomen za pridobivanje izkušenj. NEMO-HD je mikrosatelit mase 65 kilogramov, ki nosi dve kameri, širokokotno in ozkokotno. Razvili so ga v centru Vesolje-SI, v sodelovanju z Inštitutom za vesoljske vede Univerze v Torontu, kjer so ga tudi izdelali. Pomembna komponenta v sistemu so zemeljske bazne postaje za komunikacijo, ki jih center želi v prihodnosti tržiti. Trisat je nanosatelit mase mase 3,8 kilograma, zasnovan in napravljen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), v sodelovanju s podjetjem Skylabs. S seboj nosi kamero za snemanje v kratkovalovnem infrardečem spektru, s katero je mogoče opazovati prostorsko obsežnejše pojave, kot so naftni madeži na morju in potovanje ognjeniškega prahu. Glavna odlika satelita pa je bržkone njegova elektronika, saj gre za svojevrsten domači eksperiment v izdelavi miniaturizirane naprave, odporne na uničujoče sevanje v krožnici.