King's College London: starejši dobijo informacije iz klasičnih medijev in manj verjamejo v teorije zarote

Britanski King's College London je objavil poročilo o obsežni raziskavi, v kateri so proučevali, od kod Britanci dobivajo informacije in novice ter kako je to povezano s tem, da verjamejo v različne nedokazane teorije. Pandemija covida-19 je bila odličen primer, saj je podžgala vrsto bolj ali manj neverjetnih teorij, ki so se razširile zlasti po internetu. Ker je virus nov in marsikaj o njem še ni jasno, so te vrzeli v razumevanju zapolnile nepotrjene govorice, nedokazane trditve in teorije zarote. V okviru raziskave so preverjali, koliko Britancev verjame v sedem nedokazanih trditev in razčlenili rezultate glede na njihov profil. Raziskava je pokazala, da večina še vedno ne verjame v teorije zarote, da pa so te bolj razširjene med mladimi kakor nekoliko starejšimi, kar pripisujejo glavnim virom, od koder pridobivajo informacije.

Kot najslabši vir informacij se je izkazal YouTube, tik za njim pa Facebook. Kdor verjame nepreverjenim ali neresničnim trditvam, v povprečju verjetno večino informacij dobi iz teh dveh spletišč. To se je odražalo tudi na ravnanju. Zapovedi glede karantene so bistveno pogosteje kršili tisti, ki so bili prepričani, da je koronavirus zarota, ki so jo ustvarili v laboratoriju, ali pa da morebiti sploh ne obstaja. Približno 30 odstotkov Britancev namreč verjame, da je virus nastal v laboratoriju, da je bistveno bolj razširjen od uradnih informacij in da oblasti prikrivajo število smrtnih žrtev. Po drugi strani pa skoraj 15 odstotkov verjame, da oblasti napihujejo število žrtev in da gre v resnici za zarote, kako vsiliti cepljenje vsem ljudem na svetu. Dobrih pet odstotkov jih verjame, da so simptomi v resnici posledica radijskih valov in ne virusa.

Opogumljajoče je dejstvo, da večina ljudi še vedno večino informacij prejme od televizije, radia in časnikov, medtem ko se na YouTube, Facebook, Twitter in WhatsApp zanaša manjšina. V Veliki Britaniji je medijska zakonodaja zelo stroga in mediji za objavljanje neresnic odgovarjajo. Ko je na neki britanski televiziji voditelj javno podvomil, da so teorije zarote o koronavirusi in mobilnih omrežjih kaj več kot to, si je prislužil opomin, televizija pa preiskavo. Medtem ko z izobrazbo pada odstotek ljudi, ki verjamemo v teorije zarote, pa enako velja tudi za starost. Najbolj okuženi s temi teorijami so mlajši, medtem ko starejši bistveno manj. To je močno korelirano s tem, od kod dobijo informacije.