München bi šel spet na odprto kodo

Zgodba s prestopom münchenske mestne uprave na Linux in nazaj dobiva še eno iteracijo, potem ko je že naredila 360-stopinjski obrat. Leta 2003 so se odločili, da bodo računalnike zaposlenih in celoten informacijski sistem migrirali na odprto kodo (GNU/Linux kot operacijski sistem, tedaj še OpenOffice kot pisarniški paket, brskalnik Firefox). Sedem let pozneje so bili na pol poti.

Kot je pričakovati pri tako obsežnem projektu, ki vključuje še več kot 15 tisoč računalnikov in uporabnikov, težav in zapletov ni manjkalo. Čeprav so leta 2013 prestop končali in ga ocenili pozitivno, se je že leto pozneje začelo na glas govoriti, da se obeta povratek Windows. Po eni stari so se pritoževali uporabniki, ker grafični vmesnik ni bil več enak, po drugi strani pa je bil novi župan Dieter Reiter (SPD) velik Microsoftov zagovornik. In res, tri leta pozneje (torej leta 2017) je mestni svet izglasoval vrnitev v Microsoftov objem. K temu je bržkone pripomogla tudi selitev Microsoftovega nemškega centra v München.

Ali se nam obeta še en 180-stopinjski obrat? Nova oblast namreč prinaša nove usmeritve. Novi koalicijski dogovor med Zelenimi in Socialnimi demokrati namreč predvideva poudarek na odprtih standardih in prosti odprtokodni programski opremi, kjer je to možno. Javni denar, javna koda, je koncept. Stranke, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, bodo na oblasti do leta 2026, če ne bo šlo kaj res narobe. Bo sedaj tretja največja nemška mestna uprava spet v celoti migrirala na Linux? Trenutno namreč še poteka migracija z Linuxa na Windows, Oracle in SAP. Drastičnih sprememb še en bo, bodo pa v vseh novih pogodbah in razpisih prednost imele odprtokodne rešitve.