Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2023

Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.

V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.

Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je udeležba žensk na trgu dela povečevala, a pogled dlje v preteklost, ki ga je pripravila Claudia Goldin, je pokazal trend v obliki črke U. Pred 18. stoletjem so bile ženske tudi močno vpete v delo, nato pa se je njihov delež v 19. stoletju zmanjševal, dosegel minimum okrog leta 1900, in nato spet povečal. Težave so povzročali tudi stari podatki, ki so pogosto pavšalno in nepravilno označevali poklic žensk kot "žena", četudi ta ni bila zgolj gospodinja. Claudia Goldin je morala zato najprej odkriti napake v virih, da je lahko analizirala resničnost. Izkazalo se je, da je bila leta 1790 zaposlenost žensk bistveno večja od uradnih podatkov. Šele industrializacija, ki je delo odnesla z doma v tovarne, je ženskam onemogočila enakopravno sodelovanje na trgu dela.

Krivulja v obliki črke U se je začela obračati v 20. stoletju, ko je povpraševanje po storitvah in izboljšanje izobrazbene strukture spet omogočilo delo ženskam. Po drugi strani pa so družbeni pritiski, institucionalne ovire in zakonodaja to pogosto oteževali. V 70. letih so se začela spreminjati tudi pričakovanja in družbeni vzorci, ženske so imele možnost pridobiti izobrazbo in ponovno so se v večji meri vključile na trg dela. Nemalo je k temu pripomogla tudi kontracepcijska tableta, ki je poenostavila načrtovanje družine, ženskam pa dala več možnosti za načrtovanje prihodnosti.

Še vedno ostajajo razlike. Claudia Goldin je ugotovila, da se je razlika v plačilu zmanjševala že med industrijsko revolucijo (1820-1850) in v začetku 20. stoletja, ko se je povečalo število tajniških in uradniških delovnih mest. Od let 1930 do 1980 pa je vrzel ostajala enaka, čeprav se je izobrazba žensk močno povečala, njihov delež v delovni sili pa podvojil. Razlike v plačilu torej niso posledica dejavnikov, kot so storilnost, izobrazba ali starost. Še vedno znašajo med 10 in 20 odstotkov, ključni razlog pa Claudia Goldin pripisuje materinstvu. Spočetka razlike niso velike, po porodu pa ženske začno zaostajati za moškimi. Delodajalci bolj nagrajujejo zaposlene, ki so fleksibilni in na voljo kadarkoli, kar (mlade) matere pogosto niso.