Evropski parlament zaloten pri tihem uvajanju prepoznave obrazov?

Slab mesec potem, ko je v javnost prišla namera Evropske komisije, da začasno prepove uporabo samodejne prepoznave obrazov na javnih mestih, je v javnost prišla še povsem nasprotna namera evropskega parlamenta (EP). Na eni od strani njihovega intraneta so namreč novinarji Guardiana in zaposleni odkrili zabeležko razprave, v kateri so razpravljali prav o tem, kako bi vpeljava take tehnologije pomagala pri večji varnosti in boljšem nudenju storitev poslancem.

Zapis, ki je nato bliskovito izginil, je nosil naslov "Umetna inteligenca za boljše storitve," in je poleg prepoznave obrazov govoril tudi o prevajanju s pomočjo umetne inteligence ter nasploh o koristnih posledicah pri delovnih procesih, kategoriziranju zaposlenih in najemanju storitev.

Zapis je bil izbrisan potem, ko se je o njem s pismom najvišjim uradnikom predstavniškega telesa, pozanimala nizozemska liberalna poslanka Sophia In’t Veld. V pismu je vodstvo neposredno vprašala o koristih vpeljave take tehnologije, njeni skladnosti z GDPR, pa tudi o morebitnih študijah vplivov ter ceni takega projekta. Za nameček so se po pismu In ’t Veldove s svojim oglasili še zaposleni v EP in zahtevali pojasnila.

Tiskovni predstavnik parlamenta se je na obe pismi najprej odzval z besedami, da v parlamentu ni v teku nobenega, s prepoznavo obrazov povezanega projekta ter da ga tudi ne bo v bližnji prihodnosti. Izginuli zapis pa je označil za "star osnutek raziskovalnega projekta, ki je po nesreči zašel na parlamentarni intranet."