Apple proda več ur kot celotna švicarska urarska industrija

Tako pravijo podatki podjetja Strategy Analytics za lansko leto, ko je Apple prodal okoli 31 milijonov kosov svojih pametnih ur, za dobro tretjino več kot v letu 2018. Celotna švicarska branža urarjev je lani prodala okoli 21 milijonov primerkov. Kar je 13 % padec glede na leto poprej. Podatki sicer niso docela uradni, saj Apple ne objavlja števila prodanih kosov pametnih ur, raziskovalci so zato podatke zbrali pri maloprodajnih partnerjih podjetja.

Po oceni analitikov je švicarska urarska industrija v škripcih, saj ima Apple precej bolj razvejano prodajno mrežo, njihove ure so bolje oblikovane, uporabnikom prijaznejše in zmogljivejše, na vse skupaj pa krepko vpliva tudi vedno bolj zevajoči generacijski prepad: klasične ure kupujejo in nosijo predvsem starejši, število mladih, ki bi si nadeli le digitalni primerek zapestne ure, pa precej hitro narašča. Po njihovem mnenju so švicarska podjetja, kot so Swatch, Tissot, Tag Heuer in drugi, že zamudila priložnost, da bi trgu ponudila svoje pametne izdelke.

Sicer je prve ure, podobne današnjim zapestnim, začel v 16. stoletju izdelovati ključavničar Peter Henlein iz nemškega Nürnberga. T. i. taschenuhren so bile tedaj domena bogatašev. V 18. stoletju, po izumu kronometra, so primat v urarstvu prevzeli Britanci, pozneje pa je Švicar Abraham-Louis Breguet zaslovel s svojim vrhunskim oblikovanjem ročnih ur in zibelka industrije je postala Švica. Primat "Swiss made" je trajal praktično vse do današnjih dni, s kratko izjemo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so svet preplavili japonski digitalni izdelki.