Leto 2019 drugo najtoplejše leto

Na seznam najtoplejših let, odkar merimo temperaturo, lahko brez dvoma dodamo tudi minulo leto. Po podatkih evropske organizacije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus, ki jo podpira Evropska komisija, je bilo leto 2019 drugo najtoplejše leto. Zaostaja le za letom 2016, pa še to ne dosti - približno 0,04 °C. Najtoplejših pet let je torej: 2016, 2019, 2017, 2015, 2018. To lahko povemo tudi bolj plastično: vsa leta po letu 2010 so bila toplejša od vseh let pred tem (meritve segajo do 1880), zadnjih pet let pa je toplejših od katerihkoli drugih let.

Lanske povprečne globalne temperature so za 0,6 °C presegle povprečje let 1981-2010. Številni meseci lani so bili absolutni rekorderji, denimo junij in julij. Segrevanje je bilo še posebej očitno v Evropi, Avstraliji, južni Afriki in v polarnih predelih. Leta 2016, ko je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev, je bil izjemno močan pojav El Niño, ki je bil lani precej šibkejši. Z upoštevanjem te razlike je bilo preteklo leto celo najtoplejše. Temperaturna anomalija, torej dvig povprečne temperature v primerjavi s predindustrijsko dobo, se je v zadnjem desetletju dvignila na 1,0-1,2 °C, kar je nevarno blizu praga 1,5 °C.

Lokalni ekstremi so še izrazitejši. V Avstraliji je bilo leto 2019 najtoplejše in najbolj sušno leto doslej. Na Antarktiki in Arktiki pa je bil dvig temperatur lani najbolj očiten. Porasle so za 1,9 °C. Nasploh se polarni predeli segrevajo približno dvakrat bolj od povprečja. Temu sledi tudi obseg ledu, ki je bil v zadnjih 13 letih manjši kot kdajkoli pred tem.