Leto 2023 najtoplejše v zgodovini meritev

Že več mesecev smo lahko pričakovali, da bodo tudi celoletne meritve pokazale, da je bilo leto 2023 najtoplejše leto, od kar sistematično merimo temperaturo na Zemlji. Evropski center za opazovanje Copernicus je ugotovil, da je bilo minulo leto odločno toplejše od dosedanjega rekorderja leta 2016. Po podatkih ERA5 je bila povprečna globalna temperatura na Zemlji lani 14,98 °C, kar je za 0,17 °C več kot leta 2016. To je tudi 0,60 °C več od povprečja v letih 1991-2020 in kar 1,48 °C več od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Zelo verjetno bo drseče povprečje zadnjih 12 mesecev preseglo 1,5 °C že januarja ali najpozneje februarja letos.

Da bo minulo leto toplo, je bilo jasno že zelo kmalu. V letih 2020-2022 je vladala La Nina, ki jo je lani zamenjal El Nino, kar je prispevalo k višji temperaturi. Vsi meseci od junija do vključno decembra so bili toplejši od istih mesecev kadarkoli v preteklosti, julij in avgust pa sta bila tudi globalno najtoplejša meseca v zgodovini. September, ki sicer ni bil absolutno najtoplejši, pa je imel najvišjo anomalijo, torej je bil najbolj vroč v primerjavi s preteklimi istimi meseci.

O meji 1,5 °C govorimo pogosto, ker je to poleg 2 °C ena izmed mej, ki ju je zakoličil pariški dogovor kot cilj. Leta 2023 je bilo že skoraj polovica dni vsaj toliko toplejših od dolgoletnega povprečja, torej smo spodnjo mejo že dosegli. S trenutnim tempo bomo v naslednjih desetletji presegli tudi mejo 2 °C. S tem je povezano tudi taljenje ledenikov. Ledu je bilo na Antarktiki lani najmanj, odkar ga spremljamo - kar je veljalo osem mesecev. Tudi na severnem tečaju je bilo ledu manj od povprečja. Zaradi segrevanja podnebja je vreme bolj spremenljivo, ekstremni dogodki pa pogostejši.

Koncentracija CO2 v ozračju dosega 419 ppm in se letno povečuje za 2,4 ppm. Predindustrijski nivoji so bili 50 odstotkov nižji.