Težki časi za politično oglaševanje

Google je najavil, da bodo v podjetju v bodoče omejili ciljano politično oglaševanje, torej tako, kjer so oglasi naslovljeni na uporabnike z določenimi političnimi vzgibi. Še vedno bo pa mogoče oglasna sporočila naslavljati po drugih atributih, denimo po starosti, spolu, območju bivanja ali pa glede na uporabnike, ki so si ogledali določeno vsebino.

Scott Spencer, vodja Googlovega oddelka za oglaševanje, je ob tem zapisal, da želijo s tem izboljšati zaupanje volivcev glede oglasov, ki jih ti ugledajo na njihovi oglaševalski platformi, zlasti v luči zadnjih razprav okoli političnega oglaševanja in pomena zaupanja v demokratične procese nasploh.

Prepoved bo že v tednu dni začela veljati v Veliki Britaniji, kjer imajo 12. decembra parlamentarne volitve, do konca leta v celotni EU, 6. januarja pa tudi drugod po svetu. Mimogrede, ciljanje uporabnikov po političnih preferencah je bilo v številnih državah prepovedano že doslej, denimo v veliki Britaniji, ne pa tudi v ZDA. Ukrep tako ne bo brez vsaj simboličnih gmotnih posledic za Google, saj je ta od lanskega junija samo v ZDA prodal za nekaj manj kot 130 milijonov dolarjev političnih oglasov.

Google se je s tem pridružil nekoliko bolj radikalnemu Twitterju, ki bo jutri politično oglaševanje prepovedal kar počez. Kandidati, stranke in njihove podporne organizacije torej na tem družabnem omrežju ne bodo več mogli zakupiti oglasnega prostora povezanega z njihovo osnovno dejavnostjo. Drugi del prepovedi pa se nanaša na oglaševanje glede nekaterih tem, denimo splava, cepljenja in globalnega segrevanja, ki so po svoji vsebini prav tako močno politične. Tako oglaševanje bo omejeno. Ne bo ga več mogoče ciljati po demografskih podatkih in podatkih glede politične pripadnosti, še vedno pa bo take oglase dovoljeno naslavljati po državi, regiji ali kraju bivanja uporabnika. Pri Twitterju bodo s svojimi pravili in definicijo "političnosti" skoraj neizogibno zašli na minsko polje, saj imajo skorajda vse družbeno zanimive teme, denimo zdravstveno zavarovanje, na svojem koncu tudi močno politično konotacijo.

Drugo skrajnost predstavlja Facebook, ki pa si kake resne prepovedi oglaševanja ne more privoščiti, saj podjetje pravzaprav živi od mikrotargetiranja s pomočjo enormnih količin osebnih podatkov, ki jih kopiči. Še več, nedavno so sklenili, da ne nameravajo preprečevati niti morebitnega navajanja neresničnih dejstev v političnih oglasih. Tako bi se pri njih teoretično lahko kaka politična stranka lotila "obveščanja" volivcev političnih konkurentov z napačnim datumom volitev. Po mnenju vodstva Facebooka zadostuje, da so oglasi objavljeni transparentno, zaradi česar lahko uporabnik vsak trenutek vidi, kdo je naročnik in plačnik objavljene vsebine.