5G ali vremenska napoved: moramo res izbirati?

Potem ko so v ZDA marca razdelili prve frekvence za postavitev omrežja 5G, se odtlej bije hud boj med dvema nepričakovanima nasprotnikoma. Uporabi 24-GHz pasu nasprotujeta NASA in NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), ki svarita, da utegne to močno poslabšati kakovost meteoroloških opazovanj in posledično vremenskih napovedi. Problem, ki bi ga bili morali rešiti strokovno, je prerasel v politični obračun, ki je vrhunec dosegel 22. maja v pričanju direktorja NOAA pred Kongresom. Nekoliko pavšalno, a ne brez podlage, je ocenil, da bi množična uporaba omenjenega pasu za 5G vsaj za tretjino poslabšala kakovost vremenskih napovedi, kar bi nas vrnilo v leto 1980 - in na primer pri gibanju hurikanov odščipnilo dva do tri dni pogleda v prihodnost. Toliko manj časa bi imeli za evakuacijo, je dramatično dodal.

Te svareče napovedi podpira fizika. Značilen absorpcijski trak vodne pare leži v območju med 23,6 in 24,0 GHz, zato večina vremenskih satelitov danes Zemljo fotografira tudi s frekvenco 23,8 GHz. Na ta način lahko natančno določijo razporeditev in koncentracijo vodne pare v ozračju, kar je ključni parameter pri vremenskih napovedih. Medtem pa se bo 5G začel pri 24 GHz. To predstavlja pomemben vir interferenc za vremenske satelite, ki bi zaradi tega lahko slabše merili koncentracijo vodne pare.

Neil Jacobs, ki vodi NOAA, je dejal, da bi izgubili kar 77 odstotkov podatkov, kar bi napovedi poslabšalo za 30 odstotkov in nas vrnilo 40 let v preteklost. Dodaja, da trenutno drugih metod za pasivno opazovanje vodne pare v ozračju preprosto ni. S tem se strinja tudi NASA. V odboru za znanost v predstavniškem domu je direktor Jim Bridenstine poudaril, da je ta del elektromagnetnega spektra nujno potreben za napovedovanje gibanja hurikanov. To je pomembno, saj so od tega odvisne evakuacije.

To niso nove trditve, le prepiranje je v javnost pljusknilo šele sedaj. Nove specifikacije 5G NR imajo namreč posebne zahteve, da so v pasu 24,25-27,50 GHz oddajanja šibkejša ravno zaradi vremenskih satelitov (točka 6.5.3.2.2). Toda NOAA in NASA trdita, da to ne zadostuje in da je treba rabo omejiti še bolj.

Na drugem bregu pa je združenje operaterjev (CTIA), ki mu pritrjuje tudi Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC). Ti so najprej trdili, da meteorologi zavajajo in navajajo specifikacije 13 let stare opreme, ki se sploh ne uporablja. Ko so meteorologi to jasno zanikali, so v CTIA še vedno vztrajali, da so novi senzorji bistveno manj občutljivi na interferenco na 5G. Sedaj se je oglasil tudi Ajit Pai, direktor FCC, ki prav tako zanika nevarnosti. Trdi, da je 5G vsaj 250 MHz proč od dela spektra za vremenske satelite. Dodaja še, da obstaja več deset tisoč različnih povezav, ki delujejo tik pod 23,8 GHz, pa ne povzročajo težav. Ker ni videl še nobene študije, ki bi resnično pokazala problematičnost 5G, ne podpira nadaljnjega zmanjšanja oddajne moči v tem delu spektra. FCC sicer dovoljuje oddajanje mimo spektra v moči -20 dB, medtem ko si NASA in NOAA prizadeta za znižanje na -50 dB. NOAA pripravlja študijo o vplivih 5G, ki pa še ni končana.

Podobne debate se utegnejo ponoviti tudi pri višjih frekvencah. Pri 36-37 GHz se zaznavata dež in sneg, pri 50 GHz pa se meri temperatura v atmosferi. Nadaljnja rast 5G bi lahko sprožila debate o razširitvi tudi v te frekvenčne pasove, kjer bi spet trčili ob meteorologe.