Manj poletov, slabše vremenske napovedi

Eden izmed manj očitnih stranskih učinkov upada letalskih potovanj spričo pandemije so slabše vremenske napovedi, kar so strokovnjaki napovedali že v prvem valu. Zlasti Severni Atlantik je prava avtocesta med Evropo in Severno Ameriko, zaradi česar se tam običajno kar tare letal. Ta med poleti zbirajo tudi podatke o trenutnem vremenu, ki jih meteorologi s pridom uporabljajo pri izdelavi vremenskih napovedi. Podatki (vlažnost, temperatura, veter) se v realnem času prenašajo do več meteoroloških organizacij na svetu.

V prvih mesecih pandemije je letalski promet upadel za približno 75 odstotkov, za kolikor se je zmanjšala tudi količina podatkov. Ameriška Nacionalna agencija za oceanografijo in atmosfero (NOAA) je sporočila, da se je razlika med dejanskim vremenom in napovedmi merljivo povečala. Za zdaj to še ne vpliva na uporabnost, saj poleg letal, ki še letijo, podatke pridobivajo tudi s satelitov, vremenskih balonov, boj v oceanih in kopenskih postaj. Prav tako se tovorni letalskih promet ni opazno skrčil. Odvisnost tudi ni linearna, tako da 80 odstotkov manj podatkov ne pomeni 80 odstotkov slabših napovedi, je pa efekt vseeno merljiv.

Minuli teden sta Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in letalska organizacija (IATA) sklenili dogovor o okrepitvi sodelovanja. V okviru nove iniciative WICAP (WMO and IATA Collaborative AMDAR Programme) bo še več letalskih družb sodelovalo v projektu AMDAR, v katerem je trenutno 40 prevoznikov. S tem želijo nasloviti problem umanjkanja podatkov zaradi s pandemijo povezanega upada letalskega prometa. V normalnih časih daje AMDAR okrog 800.000 meritev dnevno.