Orion bi morda lahko letel do Meseca na komercialni raketi

Vodja agencije NASA Jim Bridenstine je presenetil z izjavo, da bi lahko naslednji preizkusni polet plovila Orion izvedli s pomočjo zasebnikov, saj Nasina lastna velika raketa SLS najverjetneje še ne bo nared. Namera je sprožila burne odzive.

Ameriška in evropska vesoljska uprava nameravata človeško potepanje po vesolju nadaljevati s plovilom Orion, v katerem bi po štirje astronavti potovali do Lune, Marsa ali celo asteroidov. Od vsega začetka je bilo mišljeno za sprego z gigantsko raketo Space Launch System (SLS), Nasino naslednico rakete Saturn V, s katero so vzletale misije Apollo. Toda razvoj SLSa, v katerega so zmetali že približno dvanajst milijard dolarjev, bremenijo nenehne zamude in nič ne kaže, da bo do junija prihodnje leto, ko je predviden naslednji test Oriona, naprava nared.

Zato je Nasin šef Jim Bridenstine pred senatnim odborom za trgovino, znanost in transport povedal, da agencija resno razmišlja o tem, da bi preizkus izvedli s komercialno raketo - in s tem sprožil obilico odzivov. Izjava pomeni nič manj kot to, da bi bilo verjetno mogoče že z obstoječimi privatnimi raketami popeljati ljudi na Mesec! Misija EM-1, o kateri je govora, bi namreč Orion poslala na tritedenski izlet okoli Zemljinega satelita. To je znaten obrat glede na preteklo politiko Nase, v kateri za zasebne rakete pri pomembnih podvigih z astronavti ni bilo prostora.

Predvsem pa je namera zelo pogumna v luči dejstva, da je ameriški senat doslej brezpogojno podpiral program SLS in bo vsakršne odklone le s težavo požrl. Ne le, da so mu dodelili ogromno denarja, ampak v zgornjem domu kongresa sedi tudi več vplivnih ljudi, ki so si z njim nabrali dosti političnega kapitala. Glavni med njimi je senator iz Alabame Richard Shelby, saj v tej državi stoji Nasina raziskovalna ustanova Marshall Space Flight Center, kjer SLS razvijajo. Toda videti je, da ima Bridenstine tudi pomembnega političnega zaveznika, podpredsednika Mika Penca, kateremu je zamud dovolj, saj si želi, da bi se predvideni poskus junija 2020 res odvil še za časa trenutnega mandata administracije.

Gotovega ni sicer v tem hipu še nič, saj tehnični izzivi še niso premoščeni. Že res, da bosta SpaceX in United Launch Alliance kmalu letela z astronavti na Mednarodno vesoljsko postajo in tudi prvi polet Oriona leta 2014 je bil na Alliancovi Delti IV. Toda ISS kroži na višini okrog 400 kilometrov od površja Zemlje, medtem ko je Luna tisočkrat dlje! Da bi EM-1 izvedli z zasebniki, bi potrebovali dve raketi; prva bi v nizko orbito ponesla Orion, druga pa ločeno potisnik, ki bi se nato spojil s kapsulo in jo naposled pognal do Lune. Funkcionalnosti za takšne akrobacije v orbiti Orion deklarirano še nima in pri Nasi v tem trenutku še raziskujejo, če jo lahko v enem letu sploh razvijejo. Bridenstine pravi, da bo imel odgovor v nekaj tednih.

Na koncu sta možni privatni raketi bolj ali manj dve: SpaceXov Falcon Heavy in pa Delta IV Heavy. Verjetno bo SpaceX tokrat izvisel, kajti senator Shelby bo bržkone svoje privoljenje pogojeval z izključno izbiro raket ULA, ker ima ta firma prav tako proizvodno halo v Alabami. Pri ULA so povedali le, da se jim zdi SLS še vedno najboljša izbira ... kar je logično, če vemo, da je njihov solastnik Boeing, ki je hkrati glavni pogodbenik za SLS.