Tudi Evropa prizemljila Boeinge 737 Max, podjetje pripravlja popravke

Danes se je število držav, ki so spričo nedeljske nesreče Boeinga 737 Max prizemljila ta letala, še povečalo. Kitajski, Etiopiji in Singapurju so se pridružile še Velika Britanija, Avstralija in Malezija. Ko je tudi Nemčija sprejela enako odločitev, je celotna Evropska unija zaprla zračni prostor za ta letala. Prepovedi poletov se je pridružila še Indija, tako da med letalskimi velesilami le še ZDA vztrajajo, da z letalom ni nobenih problemov. So pa tudi nekatere ameriške družbe, denimo Southwest, potnikom omogočila spremembo vozovnic, da bodo leteli z drugimi letali.

Vse države poudarjajo, da gre za previdnostni ukrep in da za zdaj ni še nobenih dokazov, da je Boeing 737 Max nevarno letalo. Je pa Boeing potrdil, da pripravlja bistvene spremembe programske opreme v letalu. Te so začeli pripravljati že po prvi oktobrski nesreči, druga nesreča pa jih je prisilila, da o tem javno spregovorijo. Tiskovni predstavnik podjetja je potrdil, da se bo MCAS precej spremenil.

Kot smo ugotavljali že včeraj, imajo novi Boeingi 737 MAX sistem MCAS, na katerega piloti niso navajeni. Zaradi močnejših motorjev, ki so nameščeni više in bolj spredaj kot pri starem modelu, se letalo v zraku obnaša drugače. Zato je Boeing izdelal sistem MCAS, ki avtomatično skrbi, da nos letala ne sili preveč kvišku. Z drugimi besedami, spušča ga, da letalo slučajno ne bo prekoračilo kritičnega vpadnega kota in izgubilo vzgona (stall).

Problem pa je, da MCAS implementiran nezanesljivo. Za delovanje potrebuje podatek o hitrosti in vpadnem kotu, ki ju dobi iz enega senzorja. Letalo ima seveda več senzorjev, a MCAS ne sprejema podatkov več senzorjev, temveč le enega. To je Boeing sicer zapisal v priročniku in dokumentaciji, a piloti s tem niso bili seznanjeni na urjenjih in manevrov, ki terjajo izklop MCAS ali njegovo nepravilno delovanje, niso nikoli vadili. Hkrati se MCAS ne obnaša kot klasični avtopilot, ki ga lahko z eno potezo izključimo, temveč terja konkretnejši postopek. Slaba implementacija, drugačno obnašanje kot ostali sistemi in slabo šolanje pilotov so botrovali k temu, da je MCAS trenutno bolj problem kakor rešitev.

Boeing pripravlja spremembe, tako da bo MCAS v prihodnje dobival podatke več senzorjev in lahko avtomatično izločil napačnega (če so trije, je to enostavno). Spremembo je Boeing že pripravljal, a ga je očitno druga nesreča prehitela. Ameriški regulator bo od aprila zahteval, da imajo vsi Boeingi 737 MAX posodobljeno programsko opremo.

Še enkrat je treba poudariti, da čeprav je bil MCAS implementiran površno in bo popravljen, poročilo o nobeni nesreči še ni dokončano. MCAS je morda igral vlogo pri nesrečah, a ga ta hip ne moremo okriviti kot (glavni) vzrok za nesrečo. Počakati moramo.