Kdor jé predelano hrano, hitreje umre

Matej Huš

13. feb 2019 ob 21:10:17

Pogosto slišimo priporočilo, da (zelo) predelane hrane ni priporočljivo jesti, ker da škoduje zdravju, čeprav konkretni razlogi, zakaj bi bila predelana hrana z enakimi sestavinami (čips je seveda manj zdrav od paprike) bolj nevarna kakor nepredelana, ostajajo izmuzljivi. Obstajajo različne študije, ki povezujejo uživanje predelane hrane z višjo pojavnostjo debelosti, povišanega krvnega tlaka, raka in drugih bolezni. Raziskovalci s pariške Sorbone so raziskovali, kako zelo škodljiva je predelana hrana, in odkrili, da v resnici skrajšuje življenje. Spremljali so prehranjevalni in življenjski slog več kot 44.000 Francozov, ki so bili na začetku raziskave stari povprečno 58 let. Osem let pozneje sta med sodelujočimi 602 človeka manj, večinoma pa so bili neposredni vzroki smrti rak in srčno-žilne bolezni. To je prva študija, ki je pokazala korelacijo med uživanjem predelane hrane in višjim tveganjem za smrt (prejšnje so korelirale le bolezni).

Študija je jasno pokazala korelacijo med uživanjem predelane hrane in višjo smrtnostjo. Ugotovili so, da se za vsakih 10 odstotkov povečanja vnosa predelane hrane tveganje za smrt poveča za 14 odstotkov. Pred tem so raziskovalci kontrolirali za in upoštevali druge faktorje, kot so na primer starost, debelost, nižji prihodki, nižja izobrazba, življenje v enočlanskem gospodinjstvu, manj telesne aktivnosti itd. Vsi ti dejavniki pozitivno korelirajo tako z uživanjem predelane hrane kakor s krajšim življenjem.

Raziskovalci ob tem poudarjajo, da korelacija ne pomeni nujno vzročne zveze, lahko pa seveda jo. V konkretnem primeru vzročne povezave niso mogli dokazati, so pa odkrili močno korelacijo. Pri tem znanstveniki zatrjujejo tudi, da ni razlogov za histerijo, saj 14-odstotno povečanje tveganja za smrt samo po sebi ne pomeni veliko, saj je to tveganje v osnovi zelo nizko. Prav tako moramo upoštevati, da so v raziskavi v isti koš pospravili vse vrste zelo predelane hrane, od vnaprej pripravljenih juh do čokoladnih tablic, kar ni najbolj koristno.

Raziskava o razlogi za korelacijo ne daje dokončnih odgovorov. Hipotez je več. Predelana hrana ima več soli, kar je povezano z boleznimi srca in ožilja. Ima tudi več sladkorjev ter nasičenih in trans maščob, hkrati pa manj vlaknin. Vsebuje tudi dodatke, denimo titanov dioksid, emulgatorje in umetna sladila, ki jih nekatere raziskave povezujejo s spremembami v črevesju. Prav tako je eden izmed osumljencev embalaža, iz katere lahko pronicajo motilci hormonov.

Pomembno sporočilo raziskave je tudi neizpodbitna zveza med predelano, hitro hrano in družbeno neenakostjo. Nesporno velja, da slabše situirani ljudje jedo slabše, in sicer ne le manj okusno, temveč manj zdravo. Močno predelana hrana je cenejša, ima več sladkorja, soli in nasičenih maščob, je široko dostopna, močno reklamirana, hitro pripravljena in trajnejša. Vse to so razlogi, zakaj ljudje pogosto posegajo po njej. Tako raziskovalci kakor francoske oblasti se strinjajo, da je treba začeti reševati problem dostopnosti do kakovostne hrane.