Manj kalorij bi lahko upočasnilo staranje

Zamisel pravzaprav sploh ni nova, njenih raziskav pa ne manjka in večinoma se strinjajo, da znižanje količine zaužitih kalorij pozitivno vpliva na zdravje, kar vključuje tudi upočasnjeno staranje. Najnovejša raziskava, ki je potekala dve leti in predstavlja prvo randomizirano, kontrolirano študijo, ki je analizirala dolgoročne vplive znižanja kaloričnega vnosa, to še podkrepljuje. Že majhno znižanje kaloričnega vnosa merljivo upočasni staranje in zniža tveganje za smrt. Raziskava je objavljena v Nature Aging.

Kalorična restrikcija ne pomeni stradanja, temveč znižanje vnosa energije s hrano, pri čemer še vedno zagotavljajo primeren vnos vseh potrebnih hranil. Več raziskav je pokazalo, da v zelo različnih živih bitij to načelno deluje pozitivno, saj vzpodbudi kopico sprememb v celičnih procesih. V najnovejši raziskavi je sodelovalo 220 posameznikov, ki so imeli normalno ali blago povišano telesno težo (indeks telesne mase med 22 in 28). Naključno so jih razdelili v dve skupini, izmed katerih se je ena prehranjevala kot dotlej, v drugi pa so ljudem predpisali 25-odstotno znižanje kaloričnega vnosa glede na meritve prejšnjega obnašanja. Prvi mesec so jim obroke pripravljali in odmerjali, več mesecev pa so jim nudili izobraževanje in svetovanje. Na koncu so sicer pojedli zgolj 12 odstotkov manj kalorij kot pred eksperimentom, a že to je bilo dovolj za merljive učinke.

Med trajanjem eksperimenta so vsem sodelujočim redno merili biooznačevalce v krvi. Spremljali so metilacijo DNK, kar je eden izmed znakov staranja. To je ena izmed najpogostejših modifikacij DNK, in sicer gre za neškodljivo pripenjanje metilnih skupin na adenin in citozin v DNK. Ni še zadovoljivo pojasnjeno, katere vse funkcije ima metilacija DNK in zakaj obseg te modifikacije tako močno korelira s starostjo in tveganjem za smrt, čeprav je to znano že od 60. let prejšnjega stoletja. Obstajajo celo zelo zanesljivi modeli, ki stopnjo metilacije povezujejo s starostjo. Poleg tega so merili še nekatere druge parametre, denimo osem proteinov v krvni plazmi.

To je raziskovalcem omogočalo, da so v eksperimentu spremljali staranje sodelujočih. Ugotovili so, da že 12-odstotno znižanja vnosa kalorij povzroči upočasnitev staranja za 2-3 odstotke, kar tveganje za zgodnjo smrt zmanjša za 10-15 odstotkov. Rezultati so omejeni na dve leti, kolikor je trajala raziskava, pripravljajo pa že daljšo, 10-letno študijo. Za zdaj še vedno ni jasno, kako in zakaj kalorična restrikcija upočasni staranje. Nekatere izmed mehanističnih teorij to razlago z upočasnjenim metabolizmom, ki povzroča manj škode v telesu, in učinokvitejšim recikliranjem odsluženih sestavnih delov starejših celic, ko telo potrebuje energijo.

Rezultati v resnici niso novi, so pa eni izmed robustnejših doslej. Poleg kalorične restrikcije k podaljšanju življenjske dobe odločilno vplivajo tudi gibanja in uživanje raznolike in zdrave hrane. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ekstremne kalorične restrikcije niso priporočljive, prav tako pa se je priporočljivo pred vsako spremembo življenjskega ali prehranjevalnega sloga posvetovati z zdravnikom. Stradanje, ko ne zaužijemo dovolj hranil, pa vodi v podhranjenost, poslabšanje zdravstvenega stanja in mentalnega zdravja. Prav tako bolni ljudje naj ne eksperimentirajo z drastičnimi spremembami življenjskega sloga brez zdravniškega nasveta.