Primer gensko spremenjene hrane: Čim manj vemo, tem bolj smo prepričani

Pojav ni nov, saj sta ga David Dunning in Justin Kruger rigorozno pokazala že pred dvajsetimi leti, a je vsaka nova znanstvena potrditev zanimiva. Za svoje delo sta raziskovalca s Cornella dobila celo Ig Nobelovo nagrado, in sicer sta pokazala, da nekompetentni ljudje običajno precenjujejo svoje znanje in obratno. Veščine, ki jih potrebujemo za rešitev problema, so ravno veščine, ki jih potrebujemo, da se tega zavemo. To pot imamo pred seboj še eno potrditev tega efekta. Raziskovalci so 2000 Američanov in Evropejcev anketirali o gensko spremenjenih organizmih, pri čemer so merili tako njihova mnenja in pripravljenost na spremembo kakor tudi njihovo znanje. Rezultati so odlično podprli Dunning-Krugerjev efekt.

V ZDA, Franciji in Nemčiji se je pokazalo, da so najbolj goreči nasprotniki gensko spremenjene hrane izkazovali najslabše poznavanje te tematike, česar se sploh niso zavedali. Čim manj so ljudje vedeli, tem manj so bili pripravljeni slišati dodatne informacije in se izobraziti. Pri ljudeh, ki imajo o določeni tematiki sorazmerno veliko znanja, je korelacija med ocenjenim in dejanskim znanjem, pozitivna. Pod kritično ravnijo znanja pa postane korelacija negativna, in sicer ljudje vedo čedalje manj, a so čedalje bolj prepričani o svojem obvladovanju tematike.

Vodilni avtor raziskave Philip Fernbach pojasnjuje, da je glavni problem kompleksnost tematike. Kdor ne ve prav veliko, se sploh ne zaveda, koliko je vsega. Ljudje z malo znanja zato svoje znanje precenjujejo, kar je razlog za ekstremna in zelo globoko zakoreninjena mnenja. Zato kdor najslabše pozna gensko spremenjeno hrano, tudi najbolj goreče nasprotuje njeni uporabi. Konsenz večine znanstvenikov pa je, da je gensko spremenjena hrana povsem varna za uživanje, prinaša pa številne pozitivne učinke za celo človeštvo (povišan donos na hektar, možnost uporabe manj škodljivih pesticidov, zvišanje vsebnosti hranilnih snovi (npr. riž z dodatnimi vitamini) ipd.).

Genetsko spremenjeni organizmi so tema, ki tudi presega tradicionalne politične delitve, dodaja Fernhach. Ljudje na obeh polih političnega spektra približno enako močno sovražijo gensko spremenjeno hrano, če o njej ne vedo dovolj. Več kot 90 odstotkov Američanov je na primer izrazito proti. Podobni rezultati veljajo tudi za gensko terapijo in ostale načine uporabe tehnologije s področja genetike.

Zanimivo pa je, da pri vprašanju o podnebnih spremembah tega efekta ne opazimo v tolikšni meri. To razlagajo s politizacijo problema, saj je tu zelo močna delitev glede na levi in desni del političnega spektra. Ljudje teorijo o podnebnih spremembah podpirajo ali zavračajo glede na svoje politično prepričanje, ne pa glede na svoje znanje o tej tematiki. Ljudje z levega pola so izkazovali klasični Dunning-Krugerjev efekt, in sicer so manj izobraženi ljudje verjeli, da globalnega segrevanja ni. Na desnem polu tega efekta ni bilo opaziti (temveč le šibek in statistično nepomemben obratni efekt), saj so vsi zavračali teorijo o globalnem segrevanju.