Igranje različnih videoiger korelira z višjo moralnostjo

Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in sicer moralnost. Rezultati so pokazali, da so v povprečju mladi, ki so pogosteje igrali igre, bolj moralni. Močna pozitivna korelacija je obstajala med moralnost in številom zvrsti iger (ljudje, ki igrajo različne zvrsti iger, so bolj moralni). Avtorji to primerjajo s prehrano; kadar jemo uravnoteženo, smo bolj zdravi, podobno velja za igre.

Ni presenetljivo, da so fantje v povprečju več igrali iger kakor dekleta. V nasprotju s predhodnimi študijami pa so to pot odkrili, da so fanti bolj moralni od deklet (gre za vrednosti v starostnih skupinah, ko moralnost še pri nobenem spolu ni dokončno razvita). Odkrili pa so tudi nekaj šibkih, a negativnih korelacij z moralnostjo: leta igranja iger, vsebine za odrasle, količina igranja, Grand Theft Auto in Call of Duty itd. Vse te korelacije so bile zelo šibke, kar kaže, da vsebina verjetno ni zelo pomembna. Razlogov, zakaj igranje različnih iger pozitivno korelira z moralnostjo, je lahko več. Igralci se tako lahko učijo moštvenega duha, lahko igre nagrajujejo določeno vedenje, ali pa igre igrajo več tisti, ki se zavedajo, da gre zgolj za fikcijo.