Kdor igra računalniške igre, mu gre v šoli bolje

Spet se bomo pomudili pri večni temi, to je vplivu igranja računalniških iger na socialno vedenje in dosežke v življenju. Nemalo raziskavam (glej povezane novice) na to temo, ki strežejo z zelo različnimi izsledki, se pridružuje nova metaraziskava z Univerze RMIT v Melbournu, ki je odkrila pozitivno korelacijo med igranjem računalniških iger in dosežki v šoli. Analiza rezultatov mednarodnega primerjalnega testa PISA, ki preverja sposobnosti 15-letnikov pri matematiki, naravoslovju in bralnem razumevanju, je za 12.000 avstralskih učencev pokazala, da se redni igralci internetnih iger na testu odrežejo boljše. Kdor vsak dan igra te igre, je pri matematiki boljši za 15 odstotnih točk, pri naravoslovju pa za 17 odstotnih točk, tudi ko kontroliramo za vse ostale spremenljivke. To pa je statistično že zelo pomenljiva razlika.

Ob tem je treba poudariti, da je študija odkrila korelacijo, ne pa vzročne zveze. Vzročna razlaga pravi, da pri igranju internetnih iger rešujemo probleme, da napredujemo, kar pozitivno vpliva na sposobnosti pri matematiki in naravoslovju, kjer prav tako rešujemo probleme. Seveda pa so možne tudi druge razlage - od tega, da imajo sposobnejši učenci pač raje videoigre namesto preganjanja deklet ali plezanja po drevesih, pa do preprostega dejstva, da imajo boljši učenci verjetno več prostega časa, ki ga lahko porabijo tudi za igranje iger.

Še zanimivejše pa je nadaljevanje. Medtem ko je korelacija med igranjem internetnih iger in šolskimi dosežki pozitivna, je korelacija med na družabnih omrežjih prebitem času in dosežki negativna. Kdor pogosto, torej vsak dan uporablja Facebook in podobna omrežja, ima v povprečju slabše rezultate pri vseh treh komponentah testa - matematiki, naravoslovju in bralnem razumevanju. Seveda pa to ni najpomembnejši dejavnik, ugotavlja avtor raziskave, saj ima še bistveno slabši učinek na primer neupravičeno izostajanje ali pa v Avstraliji žal preprosto dejstvo, da je nekdo član etnične manjšine.