Raziskava: dolgotrajna uporaba pametnih telefonov in tablic pri otrocih povzroča spremembe možganov

V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje sodelujočih posameznikov, študija pa sicer poteka že od leta 2013. Začetne podatke o prvih 4500 otrocih bodo objavili še ta mesec, v začetku prihodnjega leta pa bodo dostopni anonimizirani podatki vseh. Rezultati prve skupine otrok (torej teh 4500) so zelo zanimivi že pred samim začetkom študije. V preliminarnih testiranjih so na primer odkrili, da so možgani otrok, ki redno in dlje časa uporabljajo telefone in tablice, drugačni. Odkrili so, da imajo stanjšan del možganske skorje, ki je ključna za obdelavo podatkov iz fizičnega sveta. To ne pomeni, da je to stanjšanje nujno slabo, prav tako ne vemo, ali je povezava vzročna. Za zdaj so dobili le močno korelacijo, je povedala vodja študije Gayathri Dowling. Tekom študije bodo ugotovili, ali lahko to razliko povežejo tudi s kakšnimi opaženimi razlikami v razvoju.

Preliminarni rezultati te 300 milijonov dolarjev vredne študije pa so že pokazali, da pretirana uporaba moderne elektronike škoduje. Otroci, ki dnevno na tablicah ali telefonih preživijo več kot dve uri, dosegajo slabše rezultati na preizkusih logičnega razmišljanja in jezika. Najstniki v povprečju na telefonih prebijejo več kot štiri ure dnevno. Še več podatkov pričakujemo prihodnje leto.

Včasih so bile generacije zaskrbljene, da mladež čedalje več časa prebija ob radiu, kasneje pa je bila problematična televizija. Najnovejša raziskava omenja čas pred zasloni (screen time), kamor štejemo čas pred televizorjem, računalniki, pametnimi telefoni, tablicami in videoigrami. Dejstvo je, da vsaka dolgotrajna aktivnost preoblikuje možgane. Procesu pravimo učenje in je eden izmed razlogov, da hodimo v šolo. Zlasti v otroštvu in adolescenci so možgani izredno plastični ter se hitro prilagajajo spremembam. Raziskave kažejo, da se do sredine 20. let možgani redno preoblikujejo. Procesu pravimo rast. Ali je preoblikovanje možganov, ki se pojavi pri intenzivnih uporabnikih pametnih telefonov, res škodljivo, bomo šele videli.

Longitudinalne raziskave izvajamo, da bi izvedeli kaj več o dolgoročnem vplivu na življenje. Zanima nas, ali so spremembe, ki jih opazimo pri intenzivnih uporabnikih elektronskih naprav, škodljive. Doslej o tem ni širšega konsenza. Več kot sto raziskav je analiziralo vplive strmenja v zaslone pri mladih ljudeh, rezultati pa so sila negotovi. Metaštudija 43 raziskav iz leta 2014 je pokazala, da uporaba družbenih omrežij omogoča širjenje socialnega kroga, kar ima dobre in slabe posledice. Ugotovili so, da so rezultati študij neprepričljivi in mestoma kontradiktorni. Podobno velja za agresivne videoigre. Po več kot 200 študijah nismo nič pametnejši - nekaj študij je odkrilo povezavo med igranjem teh iger in nasilnim vedenjem, druge ne.

Navsezadnje pa ne pozabimo, da smo včasih kot otroci zelo radi gledali televizijo, čeprav to ni bilo ravno priporočljivo. Danes televizijo nadomeščajo druge naprave z bleščečimi zasloni.