Socializem po ameriško: Foxconnova tovarna v Wisconsinu

Minuli mesec je tajvansko-kitajski gigant Foxconn sporočil, da bo odprl svojo prvo tovarno v ZDA. Največji svetovni proizvajalec elektronike, ki na Kitajskem zaposluje več kot milijon ljudi in ki proizvaja elektronske naprave za številna zahodna podjetja, tudi Apple, bo ameriško tovarno zaslonov za televizorje, monitorje, pametne telefone in tablice odprl v Wisconsinu. V njej naj bi bilo zaposlenih okrog 13000 ljudi, investicijo pa je še posebej toplo pozdravil ameriški predsednik Donald Trump, ki si je kot del političnega programa zadal vrnitev delovnih mest v ZDA. Foxconn bo v tovarno investiral 10 milijard dolarjev. Toda - investicija bo davkoplačevalce drago stala.

Foxconnu je zvezna država Wisconsin obljubila tri milijarde dolarjev davčnih popustov in neposrednih subvencij v zameno za odprtje tovarne, za kar se že pripravlja ustrezna zakonodaja. Neodvisni odbor za proračun pa je medtem izračunal, da bo finančni učinek posla na državno blagajno precej slab. Po najbolj optimističnem scenariju se bo proračunu investicija povrnila okrog leta 2043. Toliko časa naj bi trajalo, da se v blagajno nateče nazaj tri milijarde dolarjev, kolikor bo Foxconn dobil pomoči. Če bi Foxconn zaposlil manj kot 13.000 ljudi ali ljudi iz drugih zveznih držav, bi se ta datum pomaknil še dlje v prihodnost.

Zaradi tega usoda zakona, ki bi uredil subvencijo, da bo Foxconn investicijo sploh začel, še zdaleč ni gotova. Minuli teden je potekala javna obravnava zakonskega predloga. Republikanci so bili v glavnem za zakon, medtem ko so se demokrati spraševali o ekonomski upravičenosti. Tedaj odbor za proračun še ni imel pripravljene ocene o tem, kdaj se bo investicija povrnila. Prihodnji teden bo zakonu glasoval državni parlament v spodnjem domu, še teden dni kasneje pa zgornji dom.

Guverner Wisconsina iz republikanske stranke poudarja, da je treba pri investicij upoštevati več kot le prihodke v državni proračun. Dodaja, da bi bilo treba upoštevati še teže merljive učinke, kot je ustvarjenje novih delovnih mest (pozor, davke iz plač je odbor že vračunal v objavljeno oceno) in spodbudo gospodarstvu pri gradnji tovarne. Ocenil je, da naj bi projekt posredno prispeval še 22.000 delovnih mest.

Toda dejstvo ostaja, da tri milijarde dolarjev finančne pomoči v 15 letih za 13.000 delovnih mest pomeni, da bo država vsako delovno mesto subvencionirala s 15.000 dolarji letno v vsem tem času. Povprečna plača v Wisconsinu je leta 2016 znašala 45.000 dolarjev letno, torej bo država primaknila točno tretjino. Problem tovrstnih subvencij je soroden z zapornikovo dilemo. Če jih ne bi podeljevala nobena država, bi bilo končni izkupiček boljši, saj tovarne nekje pač morajo stati. Seveda pa je v interesu posamezne države ponuditi subvencije, kar morajo potem storiti tudi ostale, da ostanejo konkurenčne.