Univerza Brown: Podnebni zanikovalci še vedno nesorazmerno visoko zastopani v medijih

Medtem ko v znanstveni skupnosti obstaja zelo širok konsenz, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, med katerimi je najvidnejša posledica dvig globalne temperature, je v javnem diskurzu enotnosti manj. Tudi v medijih so debate pogosto uravnotežene tako, da imajo zanikovalci podnebnih sprememb enako zastopanost kakor nasprotna stran, kar nikakor ne odraža visokega konsenza v znanosti (nad 95 %). Ali lahko objektivno izmerimo, ali imajo zanikovalci podnebnih sprememb v medijih več prisotnosti, kot bi ustrezalo njihovi številčnosti in trdnosti argumentov? So stališča podjetij bolj zastopana od stališč znanosti in okoljskih organizacij? Sociologinja Rachel Wetts z Univerze Brown je v raziskavi, ki je objavljena v PNAS, poskušala storiti prav to. Ugotovila je, da so odgovori pritrdilni (že naslov članka se glasi In climate news, statements from large businesses and opponents of climate action receive heightened visibility).

Želene odgovore je težko dobiti, zato ima tudi njena raziskava (kot vse) omejitve. Rachel Wetts je analizirala 1800 sporočil za javnost (press release) in 35.000 člankov, ki so bili objavljeni v The New York Timesu, The Wall Street Journalu in USA Today. Omejila se je na obdobje 1985-2014, kar morda malce neposrečeno, saj se je zlasti po letu 2015, ko so si rekordno vroča leta kar sledila, javni diskurz približal znanstvenemu konsenzu. Kakorkoli, članke je analizirala z orodji za iskanje plagiatorstva, da bi ugotovila, v katerih člankih so se pojavljali drobci sporočil za javnost. Potem je preverjala, kaj te objave za javnost in ti članki trdijo. Tudi ta metoda ima svoje omejitve, a za grobo analizo je zadostovala.

Raziskovalka je preverjala več hipotez, med drugim ali so mnenja velikih organizacij večkrat omenjena, ali imajo podjetja nesorazmerno visok vpliv na poročanje, kolikšen vpliv imajo panoge, ki proizvajajo največ toplogrednih plinov, in kolikšnega znanstvenoraziskovalne organizacije. Poleg teh je preverjala še nekaj drugih hipotez.

Rezultatov je več, končni sklep pa je, da se mediji še vedno (sicer v manjši meri) gredo lažno uravnoteževanje. Medtem ko je le 10 odstotkov sporočil za javnost nasprotovalo ukrepom proti podnebnim spremembam, so bila v 18 odstotkih člankih povzeta takšna sporočila. Z drugimi besedami: objave, ki zanikajo podnebne spremembe, imajo dvakrat višjo verjetnost, da bodo mediji o njih poročali. K sreči je takih sporočil za javnost malo.

Dobra novica je torej, da se velika večina zaveda problematičnosti situacije, slaba pa, da mediji vseeno nesorazmerno veliko pozornosti dajejo tudi zanikovalcem. Zanimivo je, da The Wall Street Journal kot poslovno usmerjen časnik pri tem ni izstopal. Še bolj zanimivo je, da se z leti ta odstotek ni bistveno spreminjal, čeprav je znanstveni konsenz rasel (in letos presegel 99 odstotkov, če gledamo letos objavljene znanstvene članke). Pri podjetjih je veljalo, da imajo večja podjetja ali celo konzorciji višjo verjetnost, da bodo mediji poročali o njihovem stališču, medtem ko je pri vladnih agencijah in nevladnih organizacijah korelacija z velikostjo negativna: manjši so vidnejši. V vseh primerih pa so podjetja bolje zastopana in bolj vidna.