Britanski parlament objavil mešetarjenje Facebookovega vodstva

250-stranski paket dokumentov razkriva, kako je vodstvo podjetja odločalo o tem, kaj se bo dogajalo s podatki njihovih uporabnikov. Iz njih sicer ni mogoče razbrati neposrednega "prodajanja" podatkov, je pa zanimivo videti, kako in na podlagi česa je vodstvo odločalo, kdo kaj sme in kdo ne.

Podjetje je namreč po letu 2015, ko je z nadgradnjo platforme zaprlo dostop do nekaterih podatkov zunanjim razvijalcem, sproti izdelovalo nekakšno belo listo podjetij, ki so prek APIja Find Friend lahko še vedno dostopala do podatkov uporabnikovih prijateljev. Med njimi sta bila denimo Netflix in Airbnb. Pri tem ostaja neznanka ali so zato sploh imeli privoljenje uporabnikov. Na drugi strani pa so dostop hladnokrvno preprečevali podjetjem, s katerimi so imeli kakršnokoli navzkrižje interesov. Denimo video aplikaciji Vine, ki je bila v lasti Twitterja in tedaj nekakšna konkurenčna grožnja Facebookovemu Instagramu.

Leta 2015 so začeli na svoje strežnike shranjevati tudi prometne zabeležke o klicih in SMS sporočilih uporabnikov mobilnih naprav na platformi Android, kar jim je dalo dokaj jasen vpogled komunikacijske navade svojih uporabnikov. Dalje so od leta 2013 prek aplikacije Onavo, ki so jo pred tem kupili, spremljali podatke o uporabi aplikacij na iPhonih, s čimer so lahko vnaprej spregledali morebitno konkurenco ali pa poslovno priložnost in taka podjetja nato običajno prevzeli.

Korespondenco je objavil Damian Collins, vodja Komisije za kulturo, medije in šport britanskega parlamenta. Komisija je dokumente z odredbo pridobila od ustanovitelja podjetja Six4Three, ki je trenutno v sodnem sporu s Facebookom, medtem, ko se je ta mudil v Londonu.