WHO in CDC: precepljenost proti ošpicam pada, število primerov bolezni raste

V najnovejši raziskavi, ki sta jo skupaj izvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ameriški Center za nadzor bolezni (CDC), ugotavljajo, da se je v zadnjih treh letih število okužb z ošpicami povečalo. Razlog je nezadostno cepljenje, saj je zelo malo držav doseglo cilj iz leta 2000, to je 95-odstotna precepljenost. V številnih razvitih državah precepljenost upada.

Od leta 2000 do 2017 se je število primerov ošpic znižalo za 80 odstotkov. Od dobrega pol milijona prijavljenih primerov (v resnici se jih zgodi bistveno več, saj večina ni prijavljenih - ocenjujejo, da jih je 6,7 milijona) je to število upadlo na sto tisoč. V tem času so s cepljenjem preprečili 21 milijonov smrti, na kolikor ocenjujejo število umrlih zaradi ošpic, če se ne bi cepil nihče. Dandanes na svetu ošpice dobi 25 ljudi na milijon ljudi, medtem ko jih je leta 2000 145 na milijon. Dolgoročni trend je torej pozitiven.

A trenutna precepljenost je še vedno le 85-odstotna in se ne povečuje več, kar je premalo, da bi globalno zagotovili kolektivno imunost, ki je pomembna, da so pred boleznijo zaščiteni tudi tisti, ki se ne smejo cepiti ali ki niso razvili protiteles. Drugi odmerek cepiva pa je dobilo le 67 odstotkov ljudi. Prvi odmerek cepiva zaščito zagotavlja 95-98 odstotkov ljudi, drugi pa 97-99 odstotkom ljudi.

Leta 2000 je le 38 odstotkov držav beležilo manj kot 5 primerov ošpic na milijon prebivalcev (to je cilj WHO), leta 2016 pa že 69 odstotkov. Leta 2017 je ta delež padel na 65 odstotkov. V določeni meri lahko to pripišemo več državam, ki so poslale podatke, a razmere se v resnici slabšajo. V letu 2017 se je v primerjavi z letom pred tem število primerov ošpic povečalo za 31 odstotkov. V Severni in Južni Ameriki se je število povečalo za 64-krat, v Evropi pa za štirikrat. Nagla rast v Ameriki je posledica sesutja zdravstvenega sistema v Venezueli, porast v Evropi pa padajoče precepljenosti. Le v jugovzhodni Aziji je število primerov upadlo.

Številke v raziskavi so pridobljene s poročanjem posameznih držav, zato je možno, da ponekod niso povsem natančne. A WHO in CDC ob tem opozarjata, da trendi zagotovo držijo. Situacija se ne izboljšuje, kot je kazalo v začetku tisočletja, temveč zadnja leta v najboljšem primeru stagnira. Pomočnik direktorja WHO za programe cepljenja Soumya Swaminathan je dejala, da brez nujnih ukrepov za povečanje precepljenosti in identifikacije populacij z nesprejemljivo visokim deležem necepljenih otrok grozi izguba več desetletij napredka v zaščiti otrok in skupnosti pred to hudo, a povsem preprečljivo boleznijo.

ZDA so bolezen označile za izkoreninjeno leta 2000. Leta 2016 so zabeležili 86 primerov bolezni, lani pa 220. V Evropi pa smo v prvem letošnjem polletju zabeležili že 41.000 primerov ošpic, v celem letu 2017 24.000 in leta 2016 5200. Letos je zaradi ošpic v Evropi umrlo vsaj 37 ljudi.

V Sloveniji je bila zadnja epidemija ošpic v letih 1994/1995. Odtlej beležimo le posamezne primere bolezni, tipično nekaj deset na leto. Cepljenje v Sloveniji je obvezno.