Distanciranje zaradi covida-19 odpihnilo številne nalezljive bolezni

Fizično distanciranje in številni drugi ukrepi za zajezitev covida-19 so imeli posledice tudi na širjenje ostalih bolezni, ki so letos bistveno manj širile kot v preteklih letih. Na južni polobli, kjer je trenutno zima in tradicionalno razsaja gripa, beležijo precej nižje številke. V Avstraliji so januarja in februarja, še preden se je covida-19 razširil, imeli 7000 potrjenih primerov gripe. Marca in aprila, ko bi moralo biti primerov čedalje več, pa so jih imeli čedalje manj. Aprila so tako zabeležili le 229 primerov gripe, medtem ko jih je bilo lani aprila 19.000. Na Novi Zelandiji, kjer običajno za gripo zboli 3-4 odstotka prebivalstva, je o simptomih poročalo le 0,7 odstotka ljudi. Padla je celo umrljivost, in sicer za pet odstotkov, kar je statistično značilno. Možno je, da se bodo v prihodnjih mesecih ti dosežki izničili, saj bomo morda videli povišano umrljivost zaradi prekinitve celega kupa terapij in zdravljenj, denimo rakov.

Podobno je tudi v Južni Ameriki, kjer je bilo med januarjem in julijem letos 64 odstotkov manj primerov gripe kot lani. Celo v Braziliji, ki se s covidom-19 spopada zelo slabo in precej dolgo ni uvedla nobenih resnih ukrepov, je število primerov gripe padlo za 40 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacije ugotavlja, da to velja globalno. Pri interpretaciji teh podatkov pa je vseeno treba biti previden, saj je eden izmed pomembnih faktorjev tudi manj pregledov in verjetno večje število ljudi, ki letos zaradi gripe ali manj resnih obolenj niso iskali zdravniške pomoči. Statistika jih seveda beleži kot zdrave.

Tudi na severni polobli, kjer sicer ni več sezona za gripo, je ta v upadu glede na minula leta. V Kanadi in Veliki Britaniji je število primerov na rekordnih nizkih ravneh. V Južni Koreji je primerov 88 odstotkov man. Podobno kot gripi je izolacija pristrigla peruti tudi ostalim prenosljivim boleznim. Na Kitajskem so na primer beležili občutno zmanjšanje števila primerov mumpsa, ošpic in tudi spolno prenosljivih bolezni. Padci so več kot 90-odstotni. Vse to so dobre novice, saj samo zaradi gripe letno umre okoli 500.000 ljudi na svetu, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Letos pa se je sezona gripe na severni polobli praktično končala marca - po navadi traja do maja.

Tudi v Sloveniji je bilo primerov gripe manj, enako velja za celo Evropo. Po uvedbi karantene za celoten kontinent se je kroženje gripe praktično ustavilo. Da je trenutno zlasti gripe manj, pripisujejo zlasti zaprtim šolam in vrtcem. Otroci so eden pomembnejših rezervoarjev gripe in podobnih bolezni, sedaj pa smo jim preprečili druženje. Zelo pomemben dejavnik je tudi okrepljeno umivanje rok in skrb za higieno, kar bo, upajmo, ostalo z nami dlje časa

Ali je karantena in izolacija vplivala tudi na širjenje bolezni z daljšo inkubacijsko dobo, denimo AIDS ali tuberkulozo, bomo videli v prihodnjih mesecih in letih. Veliko vprašanje pa ostaja, kaj se bo zgodilo pozimi na severni polobli, saj se ukrepi sproščajo. Če bosta hkrati udarila gripa in covid-19, česar se boji na primer direktor ameriškega Centra za nadzor nalezljivih bolezni, bo zelo hudo.

.