Sonda InSight pristaja na Marsu!

Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom, kar je mogoče interpretirati na več načinov. Res približno dve tretjini pristankov na Mars spodleti, a po drugi strani je sovjetski Mars 3 leta 1971 uspešno pristal, a čez nekaj sekund ugasnil, britanski Beagle 2 je pristal nepoškodovan, a zaradi enega zvitega panela sončnih celic ni mogel komunicirati z Zemljo. Kakorkoli, InSight bo poizkusil nadaljevati Nasino dobro statistiko.

Priletel bo s hitrostjo 20.000 kilometrov na uro in v atmosfero vstopil pod kotom 12 stopinj. Kaj več, pa bi ga vročina skuhala, kaj manj, pa bi se odbil v vesolje. Med pristajanjem bo izpostavljen 12-kratnemu zemeljskemu pospešku. Po treh minutah in pol se bo sprožilo padalo, ki ga bo bolj upočasnilo. Čez petnajst sekund bo z eksplozivom odstrelili toplotni ščit, še deset sekund pozneje pa bo iztegnil pristajalno podporo oziroma noge. Po nadaljnjih dveh minutah padanja s padalom bo sonda skočila iz ščita, odvrgla padalo in pristala s potisniki. Končni pristanek naj bi se zgodil 2-3 metri na sekundo.

Če bo šlo vse po sreči, bo InSight na površju v mirovanju pridobival pomembne podatke o planetu. Gre za seizmograf SEIS, ki bo analiziral notranjost planeta. Raziskovalci upajo, da bodo tako razvozlali skrivnost, kako natančno so nastali kamniti planeti v Osončju. Mars je precej bolj mrtev od Zemlje, saj so ognjeniki neaktivni, v notranjosti planeta ni delujočega dinama, tektonske aktivnosti ni. Drugi instrument poleg seizmografa je termična sonda, ki bo prodrla pet metrov globoko in merila toplotne tokove.

Predvidena življenjska doba misije je dve leti (eno na Marsu), lahko pa se še podaljša, če bo instrument v dobrem stanju. Z roverji je na primer NASA trimesečne misije podaljšala v večletne. Kako uspešen je bil pristanek InSighta, bomo dokončno videli šele jutri. Na koncu mora namreč uspešno razviti sončne celice, kar ni vedno mačji kašelj. To bo preveril orbiter Odyssey, ki kroži okrog planeta od leta 2001.