Amazonov drugi sedež, ki to ne bo

Lani je Amazon napovedal, da želi nekje v ZDA zgraditi drugi sedež, ki bo v vseh pogledih enakovreden prvemu v Seattlu. Amazon je dejal, da se bo preselil tja, kjer bo dobil najboljše pogoje, zato je mesta pozval k oddaji "kandidatur". Podjetje je pač želelo iztržiti davčne odpustke in novo infrastrukturo, imeti izobraženo delovno silo itd. V zameno so obljubljali milijardne investicije in več deset tisoč novih dobro plačanih delovnih mest. Prijavilo se je več ko 200 mest, ponudbe pa so dobivali celo iz Kanade, saj je Amazonu pisal kar njihov premier. Letos je Amazon objavil seznam 20 mest, ki so se uvrstila v finale. Ta so potem še izboljšala svoje ponudbe in obljubljala davčne popuste, nove linije javnega prevoza, spremembe namembnosti zemljišč itd. Podrobnosti niso znane, ker ponudbe niso bile javne. Ponudb niso videli niti vsi mestni svetniki v potegujočih se mestih, čeprav je šlo za konkretne projekte. Boston je Amazonu poslal 218 strani dolgo ponudbo.

Leto dni pozneje je rezultat antiklimaktičen: novega velikega sedeža ne bo, temveč bo Amazon zgradil dve večji regionalni pisarni. In to na območjih, kjer nimajo težav s premalo plačanimi delovnimi mesti, temveč dragimi stanovanji in obremenjeno infrastrukturo - v zvezni državi New York in blizu Washingtona.

Amazonova regionalna centra bosta stala v Long Island Cityju, ki sodi v konurbacijo New York, in v Crystal Cityju, ki je predmestje Washingtona v Virginiji. Na teh dveh območjih ima Amazon že sedaj največ zaposlenih, če izvzamemo sedež v Seattlu. S širjenjem v manj razvite dele ZDA in vzpostavitvijo novih priložnosti torej ne bo nič. Še več, zdi se, da je bilo novačenje mest le dober organiziran trik, da bi dobil popuste v mestih, kamor se je že od samega začetka hotel preseliti. Pri čemer so najprej oglaševali enakovreden sedež, na koncu pa bodo dobili malo večje regionalne pisarne. Mimogrede, Amazonov izvršni direktor Jeff Bezos ima ravno v radiju 10 kilometrov od obeh novih "sedežev" tudi svoji hiši.

Jeff Bezos je ta teden dejal, da bodo novo lokacijo izbrali s "srcem" in "intuicijo". Toda zdi se, da so se odločili predvsem z možgani, kar je seveda razumljivo. Kam bodo vložili pet milijard dolarjev in prinesli 50.000 delovnih mest, so se odločili na podlagi podatkov. Ni skrivnost, da je Bezos obseden s podatki in analizo, zato je takšna tudi ta odločitev. Washington in New York naj bi bila rezultat izbire algoritma, čeprav se je že od začetka špekuliralo, da imata veliko možnosti. Visoka gostota prebivalstva in bližina državnih odločevalcev sta močna faktorja, ki ju na primer Teksas, ki se je omenjal kot visoko rangiran favorit, nima. Poleg tega ima podjetje blizu Washingtona že sedaj veliko središče za Amazon Web Services, v New Yorku pa bo kmalu imelo 4000 zaposlenih.

Amazonov prihod pa vedno prinese tudi nekaj negativnih učinkov. V Seattlu se je zaradi povečanja števila dobro plačanih delovnih mest močno dvignila cena stanovanj, kar povečuje brezdomstvo. Cena stanovanj je v Seattlu v zadnjih petih letih zrasla za 57 odstotkov. Večina zemlje v Seattlu je namenjena enodružinskim hišam, zato je nastopila resna stanovanjska kriza. Ljudje si niso mogli več privoščiti bivališč, ker so jih izpodrivali visoko plačani Amazonovi uslužbenci. Mesto se je odzvalo s povišanjem minimalne plače za 50 odstotkov (na 15 dolarjev na uro). Ko so oblasti želele tudi uvesti davek na multinacionalke (500 dolarjev letno za vsakega zaposlenega), s katerim bi financirale programe za reševanje tega problema, se je Amazon uprl in zagrozil z ustavitvijo investicij. Na koncu je Amazon zmagal in davka niso sprejeli v predlagani višini, temveč polovico nižjega. Tudi v New Yorku imajo problem z dostopnostjo stanovanj, čeprav je tam gradnja gostejša kakor v Seattlu. Amazon je torej iskal nov sedež predvsem zato, da bi dobil dodatno pogajalsko moč in da bi bil bolj neodvisen od zahtev zveznih držav, saj bi še laže zagrozil, da bo pač preselil poslovanje drugam.