Dirka do dna: kje bo Amazon gradil drugi sedež

Amazon je že pred dvema mesecema najavil, da si želi v Severni Ameriki zgraditi še drugi sedež, ki bo "v vseh pogledih enakovreden seattelskemu". Projekta so se lotili nenavadno, a zelo logično. Ameriška in kanadska mesta pozvali k "oddaji kandidatur", izmed katerih bodo izbrali najugodnejše mesto. Izvršni direktor Jeff Bezos je ob tem neskromno dejal, da bodo pripeljali "milijarde dolarjev v investicijah in več deset tisoč dobro plačanih delovnih mest". Ni presenetljivo, da mesta kar tekmujejo, katero bo ponudilo ugodnejše pogoje za seattelskega velikana.

Logika je pravzaprav preprosta. Amazon obljublja do 50.000 zaposlitev in še vsaj 10.000 posrednih delovnih mest v podpornih dejavnostih, hkrati pa se bodo v lokalno ekonomije stekle milijarde dolarjev (minimalno pet). V Seattlu je Amazon v zadnjih šestih mestih k bruto družbenemu proizvodu prispeval 38 milijard dolarjev, so ocenili v Amazonu. V zameno Amazon želi oddaljenost največ 45 minut od večjega letališča, neposredno povezavo z javnim prevozom (lastno postajo za tramvaj, podzemno železnico, vlak) in skoraj 50.000 kvadratnih metrov pisarniških površin. To bodo seveda ponudila vsa zainteresirana mesta, zato bodo odločali drugi bonbončki, zlasti davčni, čeprav Amazon v sedem strani dolgem dokumentu navaja tudi pomen kakovostne lokalne univerze, visoke kvalitete življenja, raznolikost prebivalstva itd. Toda priznati moramo, da Amazon ne okoliši in jasno zapiše, da bodo ključni dejavniki začetni in obratovalni stroški, vključno z vzpodbudami, ki se nanašajo na zemljišča, davčne olajšave, dovoljenja ipd.

Prijavilo se je - 238 mest. V preteklosti smo bili tovrstnemu zniževanju zahtev do podjetij oziroma dirki do dna že priče, zato so jo sčasoma zajezili. Navsezadnje bodo morala podjetja nekje stati, torej če nihče ne ponuja nerealnih odpustkov, jih podjetja pač ne bodo deležna. Ponekod, recimo v zvezni državi Kolorado, so zato posebni davčni odpustki posameznim podjetjem prepovedani. Drugod so dovoljeni, a so često tarča neodobravanja javnosti. Tretja skupina ljudi pa seveda vidi velikanske prednosti, ki jih prinese velika investicija njihovemu okolju, četudi je zaradi davčnih odpustkov to v resnici na rovaš celotne skupnosti in ostalih, neizbranih mest.

Kandidirajo velika in mala mesta. Mesto New York je eden redkih kandidatov, ki ne omenja posebnih odpustkov, a pričakujejo, da bo zvezna država New York ponudila kakšne. New Jersey je ponudil sedem milijard dolarjev davčnih privilegijev, če bi Amazon izbral Newark. Kalifornija ponuja 300 milijonov dolarjev, medtem ko manjše mesto Stonecrest blizu Atlante obljublja, da bo del ozemlja preimenovalo v Amazon, če podjetja pride tja. Iz Kanade je Amazonu pisal kar sam premier in dejal, da ni boljše države za posel kot Kanada. Kampanja je tudi negativna, tako na primer New Hampshire svari Amazon, naj nikar ne izbire Bostona, ker so najemnine tam drage, promet pa obupen. New Hampshire bi bil po njihovem mnenju boljša izbira. Milwaukee se medtem ponaša z bližino Chicaga, ki ima veliko delovne sile, a bi se z izbiro Milwaukeeja lahko izognil visokim cenam nepremičnin in zastojem. Chicago medtem ponuja preusmeritev davkov - zaposleni v Amazonu bi plačevali normalne davke, a bi se ti nakazali Amazonu in ne državi. Večina mest sicer javno ne razkriva, kaj so ponudila.

Amazon je dejal, da bo odločitev sporočil prihodnje leto. Stavnice kažejo, da ima največ možnosti teksaški Austin, kjer je sedež Whole Foods, ki ga je Amazon nedavno prevzel.

Se je Amazon s svojim početjem postavil nad državo (in država so ljudje)? Se vrača kapitalizem 19. stoletja? Mnenja so deljena, nekateri ekonomisti in politiki pa glasno opozarjajo, da je Amazonov zgled slab, številne ponudbe pa celo nezakonite. Vsi pa so si edini, da Amazon odpustkov v resnici ne potrebuje. A če jih lahko dobi, jih bo, jasno, v interesu delničarjev izkoristil.