Afriški znoj za strojno pametjo

Podjetja iz Silicijeve doline garaške segmente razvoja umetne inteligence že prepuščajo zunanjim izvajalcem v državah tretjega sveta.

O tem, kako se imamo za dostopnost zadnjih krikov elektronike v mnogočem zahvaliti zunanjemu izvajanju (outsourcing) proizvodnje, je bilo že dosti napisanega. A poceni garaška delovna sila prinaša koristi tudi pri strojni inteligenci. Za učinkovit proces učenja AI namreč potrebujemo ogromne količine podatkov, ki jih je koristno predhodno pripraviti, da jih računalnik lažje razume. To pomeni, da na primer v posnetkih prometa ročno označimo vozila, prometne znake in druge važne elemente, preden jih serviramo računalniški pameti za avtonomno vožnjo. To je monotono in mukotrpno delo.

Firma Samasource iz San Francisca, katere klienti so vsi od Googla in Microsofta do Salesforca, ima svojo "proizvodnjo za pripravo podatkov" v kenijskem Nairobiju, kjer zaposlujejo najrevnejše sloje prebivalstva. Pred odhodom tja je bilo veliko strahov, da neizobražena afriška delovna sila ne bo dorasla zahtevam tega dela, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno; morda tudi zato, ker ima preko mobilnih telefonov v revnih predmestjih veliko ljudi v resnici že izkušnje z digitalno tehnologijo.

Afriške države z odprtimi rokami sprejemajo takšne pobude. Ne le zato, ker na primer delavci Samasourca prejmejo petkrat tolikšno plačo kot je povprečje v revnih predelih mest, ampak tudi, ker imajo Kenija, Etiopija in sosednje dežele širokopotezne načrte s tehnološkim napredkom in jim sleherno izobraževanje v računalništvu pride zelo prav. Obenem zahtevnost priprave podatkov ni samo stvar umetne pameti, ampak je problematika, razširjena na velik del big date, zato jim dela ne bo zmanjkalo.