Rudarjenje bitcoina potratnejše od izkopavanja zlata

Ocen o porabi energije, ki jo povzroča rudarjenje bitcoina in ostalih kriptovalut, smo slišali že precej. Izračunali so že, da naj bi šlo za bitcoin odstotek svetovne električne energije, čemur številni niso verjeli. V najnovejši raziskavi, ki so jo opravili na Oak Ridgeu v Cincinnatiju in objavili v Nature Sustainability, ugotavljajo, da je rudarjenje kriptovalute potratnejše od pridobivanje zlata ali bakra, ki ju moramo fizično izkopati in prečistiti.

Primerjali so obdobje od začetka leta 2016 do sredine letošnjega leta. Ugotovili so, da je bilo treba v povprečju za rudarjenje kriptovalute, ki je vredna en dolar, potrošiti 17 MJ za bitcoin. Analizirali so še ether, litecoin in monero, za katere so vrednosti znašale 7, 7 in 14 MJ. To moremo primerjati s pridobivanjem kovin. Za dolar vreden aluminij potrošimo 122 MJ, ker se aluminij pridobiva z elektrolizo taline. Po drugi strani pa dobimo baker, zlato in platino ceneje - za 4, 5 oziroma 7 MJ. Ocenili so še, da smo v tem času v okolje izpustili 3-15 milijonov ton ogljikovega dioksida zaradi rudarjenja. Letni izpusti celega sveta so sicer okrog 40 milijard ton.

Ob tem avtorja raziskava dodajata, da je vpliv na okolje zelo odvisen od tega, kje se kriptovalute rudarijo. Na Kitajskem enaka količina porabljene energije povzroči štirikrat višje emisije toplogrednih plinov kakor v Kanadi. Ker cene kriptovalut hitro nihajo, se lahko relativna primerjava s kovinami hitro spremeni. Pred letom dni je bil denimo bitcoin trikrat vrednejši, s tem pa njegovo pridobivanje na dolar približno trikrat cenejše (cena ima tudi vpliv na interes rudarjev).