Oxford: manipulacije na družbenih omrežij rastejo

Oxford Internet Institute (OII) pri Univerzi Oxford je v raziskavi o verodostojnosti informacij na družbenih omrežij ugotovil, da se kljub nekaterim naporom za zajezitev propagande in širjenja lažnih novic te širijo hitreje in trdovratneje kot kdajkoli doslej. Število držav, v katerih so zaznali formalno organizirano manipulacijo javnega mnenja na družbenih omrežjih, se je povišalo z 28 na 48. Za večino manipulacij so odgovorne politične stranke, ki zlasti pred volitvami širijo dezinformacije, lažne informacije in neresnice. Drugi najpomembnejši vir so državne inštitucije, ki zaradi tujega vmešavanja in lažnih novic vprežejo lastne moči za širjenje svoje propagande.

V raziskavi so pregledali dogajanje tako v več razvitih državah (npr. ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Madžarska) kakor tudi v deželah v razvoju (npr. Indija, Pakistan, Venezuela). Slovenije niso preiskovali. Formalno vodene kampanje širjenja lažnih informacij, ki so jih organizirale politične stranke, so zaznali v Avstriji, Braziliji, Ekvadorju, na Filipinih, Indiji, Južni Afriki, Kirgizistanu, Kolumbiji, Maleziji, Mehiki, Nigeriji, Poljski, Veliki Britaniji in ZDA. V teh državah so politične stranke najele PR ali svetovalna podjetja, ki so zanje širila propagando po družbenih omrežjih.

V približno petini izmed preiskovanih 48 držav so odkrili, da se organizirane kampanje širjenja lažnih informacij izvajajo tudi v aplikacijah za hipno sporočanje, denimo v WhatsAppu, Telegramu in WeChatu. Gre zlasti za države globalnega juga, kjer obstojijo velike skupine ljudi, ki imajo skupinske pogovore v teh aplikacijah in jih uporabljajo za ostajanje v stiku s svetom in informiranje.

Ugotavljajo, da manipulacije še vedno v glavnem tečejo prek lažnih profilov, botov in komentarjev plačancev, a se širijo tudi bolj tehnični prijemi. Med njimi prednjačijo plačane reklame in objave, ki so na družabnih omrežjih visoko rangirane in zelo vidne, ter optimizacija za iskalne algoritme (SEO). Gre za velik posel, v katerem se letno obrne vsaj pol milijarde dolarjev.

Samantha Bradshaw, soavtorica študije, pojasnjuje, da se politične stranke učijo iz strategij, ki so jih uporabljali pred glasovanjem o izstopu iz EU v Veliki Britaniji in ameriškimi volitvami predlani. Vse več kampanj uporablja bote, lažne novice in dezinformacije, s katerimi polarizirajo javno mnenje in manipulirajo z volivci. Odziv držav je pogosto sprejem zakonodaje ki naj bi onemogočila širjenje lažnih novic, a se to zlasti v manj demokratičnih izrodi v orodje za represijo in cenzuro legitimnih opozicijskih mnenj. Najboljša praksa so orodja za preverjanje dejstev, ki ljudem omogočajo kritično preverbo navedb. Spletni komentatorji, lažni računi in boti se v glavnem uporabljajo za širjenje mnenj, ki podpirajo eno stranko. Hkrati tudi množično prijavljajo legitimne vsebine kot problematične, s čimer jih naredijo manj vidne oziroma v skrajnih primerih dosežejo njihov umik.

Ali bo prihodnje leto na seznamu tudi Slovenija?