Slovenska Policija in IMSI lovilci, n-tič

Kot so izbrskali na spletni strani telefoncek.si, se je v vrstah slovenske policije znova zbudila želja po spremljanju mobilnih telefonskih komunikacij državljanov. To je razbrati iz dokumenta z naslovom Akcijski načrt za črpanje sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, ki ga najdemo na spletni strani MNZ. Dokument opredeljuje bodoče nakupe ministrstva in tako za leto 2019 najdemo tudi postavko "nadgradnja sistema za prepoznavo telekomunikacijske opreme", kar z drugimi besedami pomeni nadgradnjo t. i. IMSI lovilca. Nadgradnja bo stala 768.750,00 evrov, od tega bo približno dve tretjini prispevala EU, preostanek pa slovenski davkoplačevalci.

Slovenija sicer ima že dve tovrstni napravi, prvo, GI2-GSM Identity Interrogator, smo dobili leta 2004, drugo, NetHawk FONE, pa leta 2009. Skupaj sta nas po javno dostopnih podatkih - obe sta bili namreč vmes tudi nadgrajeni - stali nekaj več kot 1,3 milijona evrov.

In kje je problem? Verjetno je najbolj žgoč ta, da po vseh teh letih še vedno nimamo ustrezne zakonske podlage za tako policijsko dejavnost. Kljub temu, da sta obe napravi pri nas že skoraj petnajst let in da je njuna dejanska uporaba zavita v meglo PR-jevskih odgovorov. Policija je v preteklosti skušala uporabo IMSI lovilcev opravičiti s široko razlago 149. člena ZKP, ki govori o ukrepu tajnega opazovanja, a slednje po mnenju pravnih strokovnjakov ne zdrži resne presoje.

Zato so se ustrezne določbe znašle v predlagani noveli Zakona o kazenskem postopku (člena 150. a in 150. b), ki pa je Državni zbor za zdaj še ni sprejel. Problem bo nastal, če ne bo sprejeta še do prihodnjega leta, saj bo na ta način ostalo brez pravne podlage tudi načrtovano sofinanciranje vohunske opreme s strani Bruslja.