IMSI lovilci: policija še vedno zavaja in skopari z resnico

V komentarjih na včerajšnjo objavo Kako se kupuje IMSI lovilce se je pojavil zavrnilni odgovor slovenske policije na nekaj vprašanj v zvezi z njihovo uporabo IMSI lovilcev.

Ker gre za zadnje čase precej vročo temo, pri kateri dejansko stanje ni povsem jasno, si poglejmo, kaj je o uporabi lovilcev sploh znanega v javnosti.

Marjan Fank, namestnik šefa slovenske kriminalistične policije in najbrž prvi, ki bi kaj vedel o tem, je še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:

[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno izločeno .. [..]
[Marjan Jerman, Val 202] Pa ste uporabljali kdaj to?
[Marjan Fank] jo za pridobivanje telefonskih številk nismo uporabljali.
[Marjan Jerman, Val 202] Zakaj ste jo pa potem kupili?
[Marjan Fank] Za predvidene ukrepe, če bi bila zakonodaja sprejeta.
[Marjan Jerman, Val 202] In koliko časa že imate to zadevo?
[Marjan Fank] Imamo nekaj let, in vsaj toliko let trajajo naši poskusi, da takšno napravo [uzakonimo].

Potem si je policija glede nakupa teh naprav na zalogo malo premislila in Fank, "prvi operativec v državi", je takrat prvič javno (kolikor vemo) priznal rabo IMSI catcherjev. Torej, priznal, da ne ležijo zgolj v skladišču in nabirajo prahu. V intervjuju z Večerovo Damijano Žišt pod naslovom "Kako do skritih številk kriminalcev?" je povedal, da sicer "le za iskanje pogrešanih", a z dostavkom, da bi bilo to fino imeti tudi za druge namene, tako kot da je že dovoljeno policijskim službam v številnih sosednjih državah.

Slovenska policija to napravo uporablja, tako Fank, ob ugrabitvah ali za iskanje pogrešanih, torej ko je neposredno ogroženo življenje ljudi. Ko poznajo številko mobilnega telefona pogrešanega (uradno si jo pridobijo preko mobilnega operaterja), lahko z napravo lokalizirajo gibanje tega človeka in ga tako najdejo. Ta metoda je bila uspešno uporabljena pri iskanju ugrabljene deklice avgusta 2011 - policija je razpolagala z mobilno številko ugrabitelja, ki je od dekličinih staršev skušal izsiliti odkupnino -

[..]

"Slovenska policija lahko uporablja omenjeno napravo, kadar je ogroženo življenje, pravno podlago pa imamo tudi v 148. členu ZKP, ki pa delovanja naprave ne dovoljuje, kadar gre le za pridobivanje telefonske številke osumljenca kaznivih dejanj, kar je nesmiselno, pravi Fank.

Zadevni intervju v Večeru je bil objavljen ravno na isti dan, ko je Slo-Tech prejel demanti slovenske policije na našo takratno zgodbo o njihovi nameri za nakup in uporabo IMSI lovilcev (ugotovili so namreč, da niso nameravali kupiti IMSI catcherja ampak nekaj bistveno močnejšega). Res ni težko priti do zaključka, da sta bila oba prispevka del strateške kampanije za dokončno legalizacijo lovilcev, sploh glede na to, da se je tisti teden začenjala druga obravnava Zakona o nalogah in pooblastilih policije v Državnem zboru.

In kot rečeno, ZNPPol je bil 30.1. potem tudi sprejet, skupaj z - oprostite izrazu - bebavim 113. členom o uporabi tehničnih pripomočkov, in obenem jasnim signalom, da bodo s podobno stopnjo jasnosti (oz. nejasnosti, če gledamo s stališča varovanja pravic državljana) kmalu novelirali še ZKP, tako da bodo ti dokazi zagotovo držali vodo tudi pred sodišči. S tem bremenom za sabo se je med spremljajočim intervjujem predstavnik policije, tokrat Miroslav Žaberl z MNZ, že čutil bolj sproščenega pred mikrofoni Vala 202:

[Damjan Zorc, Val 202] Pravite, da za IMSI catcherje naj bi veljala pravzaprav druga zakonodaja - ZKP - ampak kolikor je meni znano, tudi tam ne bi smeli teh catcherjev uporabljati, z obzirom na to, da ste pa jih kupili že pred petimi leti, se mi zdi zelo čudno, da nekaj kupujete, kar je v bistvu še nelegalno.

[Miroslav Žaberl] (vzdihne) Izjemoma v skladu z določili 150. člena ZKP bi - ob odredbi sodišča, se pravi sodne veje oblasti - lahko uporabili tudi to napravo, tako da v popolnosti to ne drži. Dejstvo je, da policija za preiskovanje najhujših oblik kriminala bi potrebovala tudi takšno tehnično napravo in policija oz. MNZ je že poskušalo ob spremembi ZKP, bi rekel, določiti zakonsko besedišče, ki bi natančneje to stvar urejalo .. zaenkrat tako posebno zakonsko besedišče še ni bilo sprejeto.

Omenjeni 150. člen med drugim ureja tudi nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem. Gre za skrajni ukrep, ki ga mora dovoliti preiskovalni sodnik, in pride v poštev zgolj v primeru, da se določeno osebo sumi izvrševanja in priprave kaznivega dejanja, ta oseba ravno pri tem uporablja telefon, ter če bi bilo dokazovanje kako drugače zelo otežkočeno, nemogoče, oz. bi s tem ogrozili življenja. Pa še to le, če se preiskuje s seznamom določena, resnejša kazniva dejanja. Člen je torej, zaradi svoje visoke invazivnosti v pravico do zasebnosti, spisan zoper konkretnega osumljenca in predvideva sodelovanje operaterja pri izvedbi prisluškovanja. IMSI catcher nima teh omejitev. Prisluškovanje izvede policija sama, že tako, da se približa osumljencu.

Od takrat se je zgodilo kar nekaj stvari. Informacijski pooblaščenec je zahteval presojo ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov in z zahtevo uspel. Ustavno sodišče je na to temo med drugim povedalo:

Poseg v pravico izostri tudi dejstvo, da se z nastankom tako obsežne zbirke osebnih podatkov celotne populacije izrazito poveča tveganje, da bodo do hranjenih podatkov kljub obveznostim, ki jih operaterjem med drugim nalaga 165. člen ZEKom-1, dostopale nepooblaščene osebe oziroma da se bodo podatki uporabili za nezakonite namene. Taka ureditev izrazito posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika tudi zato, ker prizadete osebe o hrambi in morebitni kasnejši uporabi njihovih podatkov niso obveščene, kar lahko pri njih ustvari občutek stalnega nadzora. Takšen neoprijemljiv občutek stalnega nadzora pa lahko vpliva tudi na izvrševanje drugih pravic, predvsem pravice do svobodnega izražanja in obveščanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 11. člen Listine. (notranji citati izpuščeni)

Kakšna je točno razlika med operaterskim sledenjem celotni populaciji in policijskemu spremljanju pol Ljubljane (z eno vožnjo čez mesto) pa bo pokazal čas (in najverjetneje še kakšna sodba kakšnega sodišča).

Poletje pa je prineslo tudi nova spoznanja v zvezi z policijsko uporabo tovrstnih naprav (za uzakonitev katerih se še vedno močno borijo -- tudi z udeležbami ministrov na medresorskih usklajevalnih sestankih). Policija je sedaj v zvezi z razkritjem letnih statistik uporabe IMSI lovilcev mnenja, da bi:

... bila z razkritjem informacij o številu uporabe lovilca oziroma o številu uporabe lovilca pri posameznih kaznivih dejanjih ogrožena taktika in metodika dela policija pri odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj. Z razkritjem informacij pri katerih kaznivih dejanjih uporablja policija lovilce (kakor je že ugotovljeno v točki AD2 je IMSI-lovilec naprava namenjena izvajanju nalog policije na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanja(sic!), torej na področju javne varnosti) bi se morebitni storilci prilagodili na metode dela policije, s čimer bi naprava oziroma naprave postala/e neuporabna/e za nadaljnje delo policije. S tem bi se seveda zmanjšala uspešnost in učinkovitost policije pri izvajanju nalog, neposredno pa bi bila ogrožena tudi varnosti ljudi, ki izvajajo te ukrepe, saj bi se s pomočjo teh informacij dalo določiti tudi način delovanja policije.

Da ne bo pomote, ZKP v vmesnem času (vsaj na tem področju) ni bil noveliran. Vse skupaj spominja na dogodivščine v zvezi z zakonitim prestrezanjem komunikacij izpred desetih letih, le da je takrat policija za dejavnost, katere statistične podatke smo želeli, imela jasno pravno podlago (no, upoštevaje, da jim je Ustavno sodišče v letih pred tem to podlago ravno spričo nejasnosti že trikrat razveljavilo). Tokrat pa se kot tajne označuje podatke o statistikah uporabe naprav, za katere je policija še nedavno trdila, da jih ne uporablja, ker nima pooblastil za njihovo uporabo, potem si je v zvezi s tem premislila, vendar še vedno močno spodbuja spremembe področne zakonodaje, kar kaže na precejšnje nezaupanje v lastno reinterpretacijo zakonodaje.

V okviru odgovora na omenjeno ZDIJZ zahtevo je policija tudi posredovala dopis Vrhovnega državnega tožilstva, iz katerega sledi, da je VDT že leta 2006 zastopalo mnenje, da policija lahko IMSI lovilce uporablja v okviru pooblastila tajnega sledenja iz 149.a člena ZKP, česar policija v svojih dosedanjih javnih nastopih ni omenjala.

Tako leta 2014 z oznakami tajnosti označuje podatke, ki bi v vsaki demokratični državi morali biti javni (vsaj sumarne letne številke), in ki po vsej verjetnosti ex lege na podlagi 6. člena ZTP ne morejo biti tajni, saj morebitna uporaba omenjenih naprav brez zakonskega pooblastila (katerega obstoj zaradi policijskega vztrajanja po nujni potrebnosti njegove ravnokaršnje uzakonitve ni povsem jasen) in brez spoštovanja vseh zakonsko predpisanih formalnih postopkov najverjetneje ne izpolnjuje zakonskih kriterijev iz omenjenega člena.

Koliko časa pa bo potrebno, da bo kakšno sodišče tožilstvu jasno povedalo, kaj si misli o prestrezanju (in posledično sledenju) komunikacij polovice Ljubljane na podlagi odredbe državnega tožilstva zato, da se pridobi IMEI številka naključnega preprodajalca drog, pa bomo zagotovo videli v prihodnjih mesecih. Tudi tukaj predvsem v luči sodbe US, ki je razveljavila obvezno hrambo prometnih podatkov in povedala kar nekaj stvari o kršitvah človekovega dostojanstva celotne populacije za to, da naj bi ujeli nekaj zlikavcev (ampak samo kadar jih ne ujamemo z dobrim delom policije).

Poučno?