Raziskava: odprte pisarne znižujejo storilnost in zmanjšujejo sodelovanje

V zadnjem desetletju se je z Zahoda razširila praksa velikih odprtih pisarn ali celo delovnih prostorov brez pisarn, s čimer so poizkušali izboljšati sodelovanje in storilnost. S tako imenovano "vojno proti zidovom" so želeli ustvari aktivnejše, sodelovalno in kreativno delovno okolje. Vtisi zaposlenih o tem so različni, pogosto pa zelo negativni. najnovejša raziskava s Harvarda pa kaže, da so tudi učinki večidel negativni. V dveh preiskovanih podjetjih je po uvedbi odprtih pisarn upadel čas živega stika med ljudmi in poraslo število elektronskih sporočil, medtem ko je produktivnost padla.

Podjetij, razumljivo, niso imenovali. V prvem podjetju so spremljali 52 zaposlenih, in sicer 15 dni pred reorganizacijo pisarn ter tri mesece po spremembi spet 15 dni. V vmesnem času so se zaposleni prilagodili na novo okolje. V drugem podjetju so spremljali 100 zaposlenih osem tednov pred spremembo in potem dva meseca kasneje še osem tednov. V vseh primerih so poizkusili zbrati čim več podatkov. Zaposlene so v ta namen spremljali infrardeči senzorji pogleda, mikrofoni za beleženje pogovorov, pospeškomeri za premike ter lokacijski senzorji. Ob tem so raziskovalci spremljali tudi elektronsko komunikacijo, torej v glavnem elektronsko pošto.

In rezultati? Po prehodu iz klasičnih pisarn v odprt prostor so ljudje za 67-72 odstotkov zmanjšali čas, ki so se pogovarjali v živo. Hkrati se je za 20-56 odstotkov povečalo število poslanih elektronskih sporočil. Upadla je tudi produktivnost, ki so jo merili po internih standardih, ki jih dejansko uporabljata tudi podjetij v raziskavi, zaradi česar številk v poročilu niso razkrili. So pa povedali, da je produktivnost upadla.

Rezultati raziskave torej potrjujejo vtise zaposlenih (raziskava), da odprti pisarniški prostori niso dobri. Ne le da se ljudje počutijo slabše, dejansko se tudi manj pogovarjajo in so manj produktivni. Razlogov je več. Eden pomembnejših je preprosto dejstvo, da se ljudje v takem okolju izolirajo od okolice, kolikor pač to gre (npr. z velikimi slušalkami), hkrati pa poskrbijo, da so ves čas videti maksimalno zaposleni. Velike pisarne nudijo preveč dražljajev, zaradi česar storilnost organizacije pade. Tretji zaključek je, da odprtost prostora poveča količino elektronske komunikacije, ki je seveda fundamentalno različna od žive in pogosto manj učinkovita.