Več kot polovica zaposlenih v Silicijevi dolini izgoreva

Izgorelost (burnout) ni več le redka skrajna stopnja preobremenjenosti, ki doleti najbolj preobremenjene zaposlene, temveč kruta realnost, kaže anketa med več kot 11.500 zaposlenimi v tehnoloških podjetjih v Silicijevi dolini. V anketi, ki jo je prek mobilne aplikacije izvajal Blind, je 57 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se čutijo izgorele na delovnem mestu. To je zaskrbljujoče visok delež.

Najbolj izgoreli so bili v Credit Karmi (71 odstotkov), Twitchu (69 odstotkov) in Nvidiini (65 odstotkov). Najboljše delovne razmere so sodeč po anketi v Netflixu in Paypalu, kjer pa je izgorelost še vedno doživljalo 39 oziroma 42 odstotkov zaposlenih. Ti rezultati se ujemajo tudi s siceršnjimi informacijami o vzdušju v podjetju - Netflix pogosto opisujejo kot zelo zelo zaželenega delodajalca, kjer so plače dovolj visoke, ozračje pozitivno, delovniki pa razumno dolgi. Na drugem koncu spektra so podjetja, ki jih zaznamuje rigorozna delovna kultura, veliko nadur, visoka fluktuacija kadra, mladi kolektivi ipd.

Ob tem rezultati moramo imeti v mislih dejstvo, da gre za subjektiven vtis, kako se zaposleni počutijo, in da v anketi niso sodelovali vsi zaposleni. Verjetno se vsi primeri klinično ne bi diagnosticirali kot izgorelost, a dejstvo ostaja, da večina ljudi očitno meni, da jih podjetja preveč izkoriščajo.

Izgorelost na delovnem mestu postaja čedalje resnejši problem, njegovo zanemarjanje pa ima usodne posledice tako na zaposlenega kakor na dolgi rok na celotno podjetje. Prvi učinek je padec produktivnosti, kmalu pa se opazi tudi visoka fluktuacija kadra. Raziskava, ki jo je lani opravilo podjetje Kronos, je pokazala, da je izgorelost po ocenah delodajalcev odgovorna za 20-50 odstotkov vseh odpovedi. Glavni problem ni le prevelika količina dela, temveč tudi nepravično plačilo in prisilne nadure.

Izgorelost tudi ni nov fenomen, saj ga je prvič dokumentiral že Herbert Freudenberger leta 1974. Ugotovil je, da gre za kopico simptomov, ki presegajo zgolj nedoseganje minule produktivnosti, temveč se na zaposlenih odrazijo tudi psihosomatsko kot nespečnost, glavoboli, razdražljivost in v hujših primerih tudi kot depresija, popolna nezmožnost dela in kolaps. Se pa o izgorelosti govori čedalje več, ker se tudi delodajalci zavedajo, da so le primerno spočiti in zadovoljni zaposleni z zdravim razmerjem med poklicnim in osebnim življenjem tudi produktivni.