Cenzura ali nesposobnost? Kako je FURS želel "zapreti" Facebook

Slovenska Finančna uprava (FURS) je te dni nekaterim ponudnikom dostopa do interneta poslala odredbo o pečatenju poslovnih prostorov kršitelja davčnih predpisov, ki je posloval preko strani na Facebooku. V praksi to pomeni, da je FURS z odredbo zahteval, da naslovljena podjetja vsem svojim uporabnikom zablokirajo dostop do spletne strani Facebook (preusmerijo DNS zapis na UNPIS spletno stran). FURS je odredbo argumentiral s sklicevanjem na 1. odstavek 37. čl. ZFU in 8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb finančne uprave rep. sl. in označitvi službenih vozil finančne uprave rep. sl.

Odgovorne osebe pri FURS so sicer kasneje dognale, kaj so pravzaprav zahtevale in so danes preklicale odredbo. Tako viri iz telekomunikacijskih podjetij.

Blokada spletnih strani in socialnih omrežij s strani državnih uradnikov sicer ni nič novega. Rusi napadajo Telegram, Iranci so ga bolj ali manj uspešno že zaustavili, o tem, kaj delajo v Turčiji in na Kitajskem pa verjetno ni potrebno izgubljati besed. V Sloveniji pa očitno tovrstne apetite samo malo bolje skrivamo.

Podobni - do zdaj neuspešni - poskusi slovenskih državnih organov k cenzuriranju interneta sicer niso nič novega. Naj spomnimo, da je podobne želje po blokadi spletni strani v preteklosti imel tudi predhodnik Informacijskega pooblaščenca (Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov). Nekoliko drugače so se blokade spletnih strani iger na srečo lotili na Uradu RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, saj so si za razliko od ostalih primerov pred tem celo pridobili nedvoumno pravno podlago in potem tudi odredbo Upravnega sodišča.

Zaradi tovrstnih poskusov v preteklosti je bila spremenjena zakonodaja (ZEPT), ki določa, da odredbo za blokado spletne strani lahko izda samo sodišče. A kot kaže zadnji dogodek, ideje o cenzuri spleta v Sloveniji brez odredb sodišča še vedno niso povsem zamrle.