Kdor dlje sedi, prej umre

Znano je, da daljše sedenje negativno vpliva na zdravje in da moderni življenjski slog, ki od nas terja veliko ur sedenja, ni zdrav. Skupina ameriških raziskovalcev je objavila rezultate sedemletne študije skoraj osem tisoč posameznikov, ki to tezo še potrjujejo in dodajajo nekaj novih aspektov. Najpomembnejša ugotovitev je, da ni bistven le čas, ki ga dnevno presedimo, temveč tudi razporeditev. Če sedenje prekinemo vsake pol ure, s tem občutno zmanjšamo tveganja, ki jih prinaša.

V eni največjih študij doslej so opazovali 7985 Američanov, ki so bili stari 45 let ali več. Njihove sedalne navade so merili s posebnimi senzorji, ki so jih nosili vsaj štiri dni v tednu. V času študije je umrlo 340 udeležencev, kar je že dovolj, da lahko postavijo nekatere zaključke o tveganjih, ki jih prinaša sedenje.

Ugotovili so, da so ljudje v povprečju presedeli 77 odstotkov časa, ko so bili budni, kar znaša več kot 12 ur dnevno. Najvišje tveganje za smrtnost so imeli posamezniki, ki so presedeli več kot 13 ur dnevno, od tega večkrat 60-90 minut strnjeno. Ti so imeli kar dvakrat večje tveganje za smrt. Najmanjše tveganje so imeli posamezniki, ki so sedeli manj kot 30 minut strnjeno. Kdor je sedel 13,2 ur dnevno, je imel 2,6-krat večjo možnost, da umre, kot nekdo, ki je sedel 11,5 ur dnevno. Prav tako je povprečno strnjeno sedenje 12,4 minut pomenilo dvakrat večjo smrtnost kakor 7,7 minut dolgo strnjeno sedenje. Seveda to ne pomeni, da je sedenje smrtno nevarno, saj so vse te verjetnosti nizke. Pomeni pa, da ni zdravo. Če torej med delom moramo sedi, se vsaj vsake pol ure sprehodimo do sosednje pisarne.